Vsi se strinjajo, da je denarja premalo

Financiranje znanosti: v resornem ministrstvu, v nasprotju z znanstveniki, vidijo tudi spodbudno rast.
Objavljeno
07. marec 2018 18.38
Tomaž Boh na okrogli mizi z naslovom Konkurenčnost slovenske avtomobilske industrije - prispevek k izzivu trajnostne mobilnosti v Ljubljani 14.Oktobra 2013.
Jasna Kontler Salamon
Jasna Kontler Salamon

Kmalu bo prva obletnica svetovne vstaje znanosti (March for Science, pri nas Shod za znanost). Takrat in pozneje je bilo od vlade slišati jasne obljube, da bo znanosti namenila več denarja. Res ga je lani, v primerjavi z letom prej, dobila nekaj več. Toda veliko premalo za normalno delovanje, kar je pokazalo nedavno javno pismo znanstvenikov ministrici Maji Makovec Brenčič.

Očitke in zamere znanosti smo preverili tudi na vladni strani, v pogovoru z dr. Tomažem Bohom, državnim sekretarjem in dolgoletnim vodjem sektorja za znanost na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Kako vidite sedanje financiranje znanosti?

Na ministrstvu si prizadevamo, da bi zagotovili predvidljivost in rast sredstev za znanost, ki jih v Sloveniji potrebujemo. Decembra je z rebalansom naše področje dobilo 4,5 milijona, kar smo z usklajeno akcijo ARRS, raziskovalnih organizacij in ministrstva razdelili raziskovalni sferi. V tem času potekajo intenzivna pogajanja za določitev proračuna naslednjega, 9. okvirnega programa EU. Dejansko to pomeni boj za kohezijska sredstva, denar za skupno kmetijsko politiko ter denar za raziskave in razvoj – vse to se črpa iz skupnega evropskega proračuna. Zaradi brexita pa se bo, če ne bo večjih prispevkov članic, kar je malo verjetno, proračun zmanjšal. Naše ministrstvo na vseh ravneh podpira povečanje evropskih sredstev za inovacije, raziskave in razvoj v odnosu do drugih dveh omenjenih postavk. Takšno stališče nam je uspelo spraviti tudi v sprejeti dokument nacionalnih stališč o prihodnjem evropskem proračunu.

Evropska sredstva, tudi če jih bo več, pa gotovo ne morejo nadomestiti sredstev na nacionalni ravni?

Drži. Ustrezna nacionalna sredstva so brez dvoma pogoj za to, da so lahko naši znanstveniki konkurenčni in uspešni na evropski ravni. Nacionalni proračun za znanost vključuje tudi kohezijska sredstva. Šele v zadnjem času smo zaradi vseh težav, ki smo jih imeli z informacijskimi sistemi, pametnimi specializacijami in še marsičim, instrumente kohezije za področje inovacij, raziskav in konkurenčnosti spravili v polni pogon. Pred dnevi se je iztekel rok za oddajo prijav projektov, za katere je iz kohezijskih sredstev zagotovljenih 45 milijonov.

Tomaž Boh, državni sekretar in vodja sektorja za znanost, upa, da bo raziskovalni zakon, v katerem je predvidena  rast financiranja, vezana na BDP, v zelo kratkem času šel v proceduro. Foto Igor Zaplatil

To je lepši del zgodbe, še vedno pa manjka denar, ki ga neposredno daje država.


Letos ga bo v primerjavi z lani vendar več. Če hočemo biti konkurenčni državam, s katerimi se primerjamo, moramo seveda v prihodnjih letih zagotoviti rast, ki bo raziskovalcem zagotovila opremo in okolje, v katerem lahko delajo.

Zakaj pa vlada ne naredi že zdaj več, tako kot predvideva še veljavna inovacijsko-raziskovalna razvojna strategija?

Ob pritiskih, ki jih imamo v drugih delih javnega sektorja, je manevrskega prostora razmeroma malo. Upoštevati moramo fiskalno pravilo in rast zakonskih obveznosti. To seveda ne more biti opravičilo. Vsi vemo, da investicija v znanost prinese večjo dodano vrednost.

Je morda krivo tudi to, da slabo lobirate v vladi?

Mislim, da je prej krivec katero od prejšnjih ministrstev oziroma vlad, ki so dovolili tak padec, večji od padcev na drugih področjih. Zdaj pa čaka prihodnjo vlado odločitev, ali sredstva linearno povečevati na vseh področjih ali znanosti nameniti več.

Kako pa bo s težko pričakovanim novim raziskovalnim zakonom?

Vsekakor upam, da bo v zelo kratkem času šel v proceduro. Nekaj stvari v zakonskem besedilu, ki je večinoma usklajeno z raziskovalno sfero, moramo še uskladiti s finančnim ministrstvom. V zakonu smo namreč predvideli rast financiranja, vezano na BDP. Ministrstvo ni navdušeno nad tako rešitvijo.