Tiskane izdaje
V ameriškem zagonskem biotehnološkem podjetju EpiBone, ki ga vodi mlada znanstvenica dr. Nina Tandon, laboratorijsko vzgajajo kosti, in sicer tako, da uporabijo celice bolnika. Ta revolucionarni postopek obeta, da bodo pacienti, potem ko bo iz laboratorija prenesen v operacijske dvorane, okrevali hitreje in z manj zapleti kot po operacijah z vsadki iz sintetičnih kosti.
Zdaj je razen umetnih vsadkov edini način za nadomestitev poškodovane kosti z naravno, denimo gležnja, tako da odstranijo del ene izmed pacientovih zdravih kosti. Po tej metodi opravijo kirurgi vsako leto več milijonov operacij po svetu.
Šest znanstvenikov podjetja EpiBone pa že približno dve leti razvija drugačen postopek za vzgojo kosti, namenjenih za presaditev. Najprej s tomografskim slikanjem naredijo tridimenzionalni posnetek pacientove kosti, nato pa z natančnim strojem za rezanje oblikujejo v želeno obliko posebej »prečiščeno« govejo kost. Iz pacientovega maščobnega tkiva pridobijo njegove matične celice, jih združijo z izrezano kostjo, nato pa vse skupaj položijo v bioreaktor. V njem poteka rast tkiva zunaj telesa, kar je bistvo celotnega postopka, ali, kot so zapisali v britanskem Guardianu, magičnost postopka. Po treh tednih rasti tkiva v bioreaktorju je kost pripravljena za presaditev.
Opisani postopek je za zdaj v poskusni fazi; izvajajo ga na prašičih, toda po napovedi dr. Tandonove ga bodo kmalu uporabili tudi na ljudeh. Za prašiče so se odločili zato, ker imajo podobno veliko glavo kot ljudje, njihovi poskusi pa so osredotočeni prav na najbolj kompleksno kost v glavi – čeljust. Čeljusti pri obeh sta podobni zato, ker prašič in človek žvečita hrano na enak način, in sicer s krožnim premikanjem čeljusti.
Naslednji korak znanstvenikov v EpiBonu so razširjeni poskusi na prašičih, hkrati pa že tečejo priprave za začetek kliničnega preizkušanja postopka na ljudeh, ki ga bo spremljala tudi ameriška nadzorna ustanova za hrano in zdravila FDA (Food and Drug Administration).
Prve poskusne presaditve kosti, vzgojene s pomočjo matičnih celic, naj bi na ljudeh stekle čez približno poldrugo leto.
