Za mladega raziskovalca 30.000 evrov na leto

Prvotni cilj programa Mladi raziskovalci, ki se je začel leta 1985, je bil finančno podpreti podiplomsko izobraževanje 2000 mladih raziskovalcev do leta 2000. Cilj je bil dosežen in celo presežen, kar potrjujejo tudi podatki agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), le v zadnjih letih, ko je nastopila gospodarska kriza, vsem mladim raziskovalcem z nazivom doktorja znanosti ni uspelo najti zaposlitve po končanem usposabljanju.

V 30 letih delovanja tega programa je bilo vanj vključenih 7570 mladih raziskovalcev, usposabljanje s pridobitvijo naziva doktor znanosti pa je do danes končalo 4987 raziskovalcev. Mnogi so končali znanstveni magisterij, oktobra pa je na pot stopila nova generacija mladih raziskovalcev. Trenutno se usposablja skupaj 677 mladih raziskovalcev.

ARRS je lani za financiranje usposabljanja mladih raziskovalcev namenila 17,7 milijona evrov, kar je dobrih 13 odstotkov proračunskih sredstev agencije. Povprečno znaša letno financiranje enega mladega raziskovalca okoli 30.000 evrov, so v ARRS zapisali v sporočilu za javnost pred današnjo slovesnostjo v počastitev treh desetletij programa Mladi raziskovalci v veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). SAZU je bila tudi sopobudnica tega programa.

Odlična ideja in izvedba pa ima tudi nekoliko prikrito senčno plat, ki jo je mogoče zaslediti na spletni strani ARRS. V analizi programa Mladi raziskovalci od leta 2012 do leta 2015 agencija ugotavlja, »da je absorpcijska sposobnost zaposlovanja mladih raziskovalcev po usposabljanju okoli 200 oseb na leto«. Približno sto jih zaposlijo raziskovalne organizacije, 50 gospodarstvo, preostale pa druge organizacije.

Približno 60 oseb je v zaključnem poročilu po končanem usposabljanju navedlo, da so brezposelni. »Največ brezposelnih je v naravoslovju in tehniki (okoli 15 oseb), sledita biotehnika in humanistika. Relativno pa je največ brezposelnih v humanistiki (okoli 35 odstotkov), sledita biotehnika in družboslovje«, je v analizi ugotovila ARRS.