Za zdravje neškodljiv zrak le v petini mest na svetu

 Zrak se je v zadnjih letih izboljšal v Evropi in Severni Ameriki, poslabšal pa v Aziji in na Bližnjem vzhodu

Objavljeno
30. maj 2016 12.52
Silvestra Rogelj Petrič
Silvestra Rogelj Petrič
Več kot osemdeset odstotkov prebivalcev večjih mest na svetu diha za zdravje škodljiv zrak, ki močno povečuje tveganje, da zbolijo za pljučnim rakom in drugimi življenje ogrožajočimi boleznimi. Tako je v četrtek v posebnem novem poročilu opozorila Svetovna zdravstvena organizacija. Še posebno ogroženi so prebivalci mest v državah v razvoju.

Omenjeno poročilo navaja, da v revnejših predelih sveta kar 98 odstotkov ljudi v mestih z več kot 100.000 prebivalci diha zrak, ki po kakovosti ne ustreza smernicam WHO. Ljudje v bogatejših državah so na boljšem: tam za zdravje neprimeren zrak po podatkih WHO diha 56 odstotkov ljudi.

»Onesnaženost zraka v zunanjem bivalnem okolju z delci PM močno ogroža zdravje ljudi,« v poročilu za javnost poudarja Svetovna zdravstvena organizacija in opozarja, da je vdihavanje tako onesnaženega zraka vsako leto krivo treh milijonov prezgodnjih smrti po svetu.

Ugotovitve izhajajo iz tretje podatkovne baze WHO o globalni onesnaženosti zraka v zunanjem bivalnem okolju, ki je v raziskavi proučevala zrak na prostem v 3000 naseljih po svetu, večinoma v večjih mestih v 103 državah.

V raziskavi so obravnavali obdobje med letoma 2008 in 2013. Ugotovili so, da se je povprečna globalna onesnaženost zraka v tem obdobju povečala za osem odstotkov – kljub ukrepom proti onesnaženosti zraka, ki so jih uvedli na nekaterih območjih in tam tudi zmanjšali onesnaženost. Ljudem po ugotovitvah avtorjev študije zato preti večje tveganje za možgansko kap, srčna obolenja, pljučni rak in obolenja dihal.

Indijska mesta najbolj onesnažena

Čeprav rekordno prvo mesto po onesnaženosti ozračja z delci v tej veliki raziskavi pripada iranskemu mestu Zabol, pa vrh onesnaženosti zraka obstaja v Indiji. Med 50 urbanimi področji z najbolj onesnaženim zrakom jih je kar 22 v Indiji. V tej državi je tudi drugo mesto z najbolj onesnaženim zrakom na svetu – Gvalior v osrednji Indiji. New Delhi, indijska prestolnica, je med 3000 v raziskavo vključenimi mesti končala na 14. mestu.

Kljub tej visoki uvrstitvi, ki nedvoumno kaže na močno onesnažen zrak, se je stanje v tem velemestu v zadnjem času izboljšalo. New Delhi, ki je bil pred leti na samem vrhu po onesnaženosti zraka, je zdaj zdrsnil na deveto mesto. Zgolj v enem letu, od leta 2014 do 2015, se je tamkajšnja povprečna letna koncentracija delcev zmanjšala za kar 20 odstotkov.

To zmanjšanje sovpada z več ukrepi, ki so jih v mestu sprejeli za zmanjšanje onesnaževanja zraka: od prepovedi vožnje starejših osebnih avtomobilov in tovornjakov po mestu do velikega zvišanja kazni za kurjenje odpadkov in zapiranje starih elektrarn na premog, ki so hudo onesnaževale mestni zrak.

»V New Delhiju nam je uspelo ustaviti nevarno povečevanje onesnaženosti zraka, kar dokazuje, da so primerni ukrepi lahko zelo učinkoviti,« poudarja Anumita Rojšovdhuri, izvršna direktorica za raziskave v Centru za znanost in okolje v New Delhiju. Slediti pa bi jim morali tudi v drugih indijskih mestih, vsaj v tistih, ki so v svetovnem vrhu po onesnaženosti zraka, to je v že omenjenem Gvaliorju, Alahabadu, Patni in Radžpurju.

Boljši zrak v razvitem svetu

Sicer pa študija WHO ugotavlja, da zrak postaja čistejši v razvitejšem in bogatejšem delu sveta, najbolj v Evropi in Severni Ameriki. Drugod pa se žal slabša. Kako in za koliko, je težko oceniti, saj študija temelji na podatkih, ki jih prispevajo same države, ti pa niso povsod enako kakovostni in zanesljivi.

Zato tudi ni uradne lestvice najbolj onesnaženih mest na svetu; po neuradni, ki vključuje le izbrana mega velemesta, pa je še vedno na prvem mestu 14-milijonski New Delhi. Sledita mu Kairo v Egiptu in Daka v Bangladešu. Afriška velemesta, kakršen je Lagos, na ta seznam niso vključili, ker imajo premalo zanesljivih podatkov o kakovosti zraka.

In kakšen je zrak v Evropi? Po tej študiji je najslabši v Rimu, le nekoliko manj onesnažen v Berlinu, za njima pa sta na lestvici London in Madrid.

Kaj sicer kaže, da v mestih dihamo slab zrak? Carlos Dora, koordinator za javno zdravje in okolje pri WHO, poudarja nekaj ključnih dejavnikov, ki določajo kakovost mestnega zraka. Prvi je način prevažanja po mestu. V mestih, kjer jim je uspelo zmanjšati delež prevoza z motornimi vozili in povečati delež vožnje s kolesom, hoje in uporabe javnih prevoznih sredstev, se je kakovost zraka izboljšala.

Drugi dejavnik je energijska neučinkovitost, predvsem pri ogrevanju in hlajenju zgradb. Pravzaprav je to glavni vir onesnaženosti zraka v mestih, poleg široke uporabe dizelskih generatorjev za proizvodnjo električne energije. Naslednji dejavnik, ki je še posebno pomemben v državah v razvoju, je upravljanje odpadkov. Med glavnimi viri onesnaženja mestnega zraka je dim, ki nastaja pri kurjenju odpadkov.

Poročilo WHO poleg alarmantnih podatkov o onesnaženosti zraka v mestih poudarja tudi lepšo stran: ukrepi za energijsko čistejši prevoz, učinkovitejšo rabo energije in boljše upravljanje odpadkov so tam, kjer so jih uvedli, zmanjšali onesnaženost zraka v zadnjih petih letih za približno pet odstotkov.

Zrak po Evropi

Ko v Evropi govorimo o smogu in imamo pred očmi silhuete mest, ovite v sivo meglo onesnaženega zraka, mislimo večinoma na velemesta v Aziji in morda v Latinski Ameriki ter še kje daleč od Evrope. Vendar pa take podobe iz Evrope v prihodnjem poldrugem desetletju nikakor niso izključene. Nasprotno. Čeprav se je onesnaženje zraka v Evropi v zadnjih desetletjih bistveno zmanjšalo, pa najnovejša študija, ki so jo opravili na Mednarodnem inštitutu za uporabne sistemske analize na Dunaju (IIASA), kaže, da v Evropi bitke s smogom nikakor še nismo dobili.

Avstrijski znanstveniki v tej raziskavi napovedujejo, da se bodo leta 2030, torej čez slabih 15 let, v številnih mestih v Evropi ravni onesnaženosti zraka bistveno presegale meje, ki jih določata WHO in EU. Že zdaj številni Evropejci dihajo precej onesnažen zrak, v nekaterih mestih pa se bo ta še poslabšal, če ne bodo uvedli ustreznih ukrepov.

Pri tem je morda najbolj presenetljivo, da mesta, v katerih se bo kakovost zraka najbolj poslabšala, niso nujno velika. Za London, na primer, znanstveniki v IIASA napovedujejo razmeroma majhno, neškodljivo onesnaženost zraka, kljub sedanjemu smogu, zaradi katerega se je Velika Britanija že znašla pred tožbo EU, ker ji ga ni uspelo zmanjšati.

»Uvedba filtrov za delce PM pri dizelskih motorjih bo do leta 2030 marsikje po Evropi bistveno zmanjšala vpliv lokalnega prometa na onesnaženost zraka,« je prepričan dr. Gregor Kiesewetter, ki je vodil omenjeno raziskavo na IIASA.

Slabi obeti za vzhodno Evropo

Precejšnje, tako rekoč kar alarmantno povečanje onesnaženosti zraka z delci PM napovedujejo predvsem za mesta v vzhodni Evropi. Smog bo tako leta 2030 gost in obremenjujoč v Krakovu in njegovi okolici. Alarmantno visoke deleže delcev PM v zraku bodo imeli tudi v Varšavi in Sofiji, saj se bodo tam, kot kažejo podatki, še vedno ogrevali s kurjenjem lesa ali premoga.

V zahodni in severni Evropi bodo najslabši zrak dihali v španskem industrijskem pristanišču Gijon, v švedski prestolnici Stockholm, v Stuttgartu v Nemčiji, v Torinu in Milanu v Italiji in v Parizu. Prav v francoski prestolnici so prejšnjo zimo zaradi visokih ravni smoga morali omejiti promet z motornimi vozili. Onesnažen zrak tudi v Evropi zahteva žrtve. Po podatkih študije IIASA zaradi onesnaženega zraka umre vsaj 100.000 ljudi na leto, po nekaterih drugih ocenah pa v Evropi zaradi onesnaženega zraka umre celo 400.000 ljudi. Večino teh smrti bi zlahka preprečili, trdijo avstrijski znanstveniki.

»Če bi povsod po Evropi uvedli najučinkovitejše tehnologije za nadzor onesnaževanja zraka, ki so danes na razpolago, bi 99 odstotkov merilnih postaj za zrak v Evropi do leta 2030 zaznalo znižanje ravni onesnaženosti zraka pod meje, ki jih določa Evropska unija,« je prepričan Kiesewetter.