Zakaj smo manj uspešni kot drugi

»Evropski raziskovalni svet ERC spodbuja znanstveno odličnost in tvegane raziskave, namen teh spodbud pa je premikanje mej znanja,« je v pogovoru za Znanost poudarila članica odbora znanstvenega sveta ERC dr. Reinhilde Veugelers. Podobno sporočilo je posredovala tudi udeležencem okrogle mize v počastitev 70-letnice ljubljanske ekonomske fakultete.

Belgijska ekonomistka prof. dr. Reinhilde Veugelers je članica odbora za družboslovje v znanstvenem svetu ERC in aktivna podpornica projektov, ki jih prijavljajo odlični mladi ali že uveljavljeni raziskovalci. Je tudi predavateljica na ekonomski poslovni fakulteti katoliške univerze KU Leuven v Belgiji, kjer poučuje mednarodno poslovno ekonomijo in teorijo iger. V Ljubljano jo je povabil njen kolega ekonomist Jože P. Damijan, pridruženi predavatelj na omenjeni univerzi.

Častna gostja je sodelovala na torkovi okrogli mizi na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani z naslovom Od socialistične črne luknje do nevroekonomije: sedanjost, preteklost in prihodnost raziskovanja na EF. Študentom, med katerimi je bilo tudi veliko tujih, je pojasnila delovanje in razpise ERC, posebno pa je izrazila zaskrbljenost zaradi nizke stopnje uspešnosti Slovenije na razpisih ERC. Medtem ko je povprečna stopnja uspešnosti držav na teh razpisih desetodstotna, je slovenska komaj enoodstotna, pri čemer se uspeh vrednoti v razmerju do števila oddanih prijav.

Sedemletni proračun ERC za financiranje odličnih raziskav je vreden 13 milijard evrov, kar je približno 17 odstotkov celotnega evropskega programa za raziskave in razvoj Obzorje 2020. Od leta 2007, torej od ustanovitve ERC, je bilo od 62.000 prijav za financiranje izbranih 6500 projektov. Vsak upravičenec do dotacij ERC zaposluje povprečno šest članov raziskovalne skupine in tako pripomore k usposabljanju nove generacije odličnih raziskovalcev. Med prejemniki nepovratnih sredstev ERC je tudi osem Nobelovih nagrajencev.

Dr. Veugelers, kakšne možnosti na razpisih ERC imajo družboslovni znanstveniki?

V ERC je 25 panelov oziroma področij različnih znanstvenih disciplin, dobro idejo oziroma projekt lahko prijavi katerikoli znanstvenik, tudi družboslovni. V številu prejemnikov sredstev iz razpisov ERC so še vedno na prvem mestu prijave s področja ved o življenju, fizike in inženirstva. Družboslovni znanstveniki imajo glede na število prijav enake možnosti kot naravoslovni, da dobijo nepovratna sredstva oziroma grant.

Res pa je, da je prijav iz družboslovja in humanistike manj kot iz drugih znanstvenih ved. Stopnja uspešnosti v družboslovju in humanistiki je sicer nekoliko nižja, toda prav to je tisto, kar hočemo v ERC izboljšati.

Letošnji proračun ERC razpolaga z 1,7 milijarde evrov za razpise, od tega 300 milijonov za humanistiko in družboslovje. To ni videti veliko.

Vedeti morate, da je največ sredstev namenjenih za financiranje mladih – to so tako imenovani »starting grants« – in zrelih raziskovalcev iz razpisa za »advanced grants«. Dve tretjini proračunskih sredstev ERC je namenjenih mladim raziskovalcem, tretjina pa razpisom za uveljavljene raziskovalce in projekte iz razpisa tako imenovanega »proof-of-concept«, ki bi lahko vodila do komercializacije ideje. V ERC si prizadevamo, da so vse kategorije razpisov odprte tudi za humanistiko in družboslovje.

Kateri trendi v družboslovni vedah so v ospredju?

Nove stvari prihajajo iz mešanja in povezovanja različnih ved, denimo med ekonomijo, vedenjsko oziroma behavioristično ekonomijo in nevroekonomijo, ki je že blizu psihologije. Raziskave in prijave projektov s teh področjih se povečujejo. Opažamo tudi vse večji pomen velike količine podatkov, tako imenovanih »big data«, v različnih družboslovnih in ekonomskih raziskavah, ki se ukvarjajo z analizo vedenj ljudi v posameznih okoljih.

Kaj pomeni izraz raziskovalna odličnost v družboslovnih vedah?

V ERC identificiramo odličnost v kontekstu prebojnih raziskav, ki presegajo dane meje. To pomeni, da pomaknejo znanost na nova območja. Takšen napredek v družboslovnem znanju omogoča nadaljnje odkrivanje in dognanja na drugih področjih znanosti. Seveda se pri tem postavlja vprašanje, kako meriti odličnost raziskav v družboslovju in humanistiki, da bi ugotovili, kaj je prebojno v premikanju raziskovalnih meja. Odlično znanost lahko merimo in vrednotimo z objavami v revijah in citatih, pomagamo pa si tudi s strokovnjaki, ki znajo oceniti, kaj je odlično in prebojno, denimo v ekonomiji, psihologiji in drugih družboslovnih vedah. Uporabljamo kvantitativne in kvalitativne analize ocenjevanja projektov, kar pa ni vedno lahko.

Katere teme v ekonomiji so v Evropi družbeno najpomembnejše?

Spremembe opažamo v odmikanju od tradicionalne makroekonomije, financ in denarne politike ter premik k razumevanju mikrodogajanj, ki so v ozadju velikih, makroekonomskih fenomenov in procesov. Z odstopom od tradicionalnih modelov hočemo razumeti kompleksnost odločanja posameznikov. Zanima nas vedenje, denimo, vodilnih ljudi v podjetjih in politiki, ki sprejemajo odločitve.

Vedenjska ekonomija je resnično zelo rastoča veda, podprta je tudi z obilico razpršenih podatkov, denimo o tem, kaj kupujejo ljudje, in z drugimi informacijami o njihovem vedenju. Vse to je zdaj za raziskovalce dosegljivo, ker informacijski programi za »big data« (velike količine podatkov) zdaj to omogočajo. Tako dobimo tudi boljši vpogled in razumevanje ekonomije na makroravni.

Kot koordinatorica multidisciplinarnega raziskovalnega projekta se ukvarjate tudi z radikalnimi inovacijami. Kaj pomenijo radikalne inovacije?

Najprej hočemo identificirati invencije in inovacije, ki so res velika novost, zato so lahko zelo, zelo tvegane. Zanimajo nas zato, ker pomikajo meje znanega in omogočajo nove kombinacije, denimo v tehnologiji. Čeprav gre za razmeroma malo inovacij, invencij in primarnih izboljšav, so pomembna, ker imajo možnost, da dolgoročno postanejo resnično velik hit. Zavedamo se, da so radikalne inovacije lahko tudi neuspešne, kljub temu pa hočemo raziskovalci odkriti vse možnosti in tveganja. Če bomo vedeli, zakaj so radikalne inovacije preveč tvegane, bomo vedeli tudi, da zanje ne bo mogoče dobiti denarja za financiranje raziskav in v naslednjem koraku za komercializacijo.

Lahko navedete konkreten primer radikalne inovacije?

Tak primer je kombinacija informatike in genetike, ki se uveljavlja v biofarmaciji. Velika podjetja si še ne upajo zavzeteje ugrizniti v to področje, zato se z razvojem omenjene kombinacije ukvarjajo manjša podjetja in univerze.

Slovenski raziskovalci niso uspešni na razpisih ERC. V devetih letih delovanja ERC je samo trem uspelo pridobiti sredstva za raziskave. Zakaj je po vašem mnenju Slovenija manj uspešna kot druge države, celo manj kot večina od 13 novih držav članic EU?

Res je, da večina držav EU13 ne dobi prav veliko sredstev za prijavljene projekte, toda da je samo trem slovenskim znanstvenikom uspelo na razpisih ERC, je res pod vsemi pričakovanji. Slovenija bi glede na kakovost znanstvenih dosežkov morala gotovo dobiti več sredstev iz razpisov ERC. Znanstveniki sicer prijavljajo projekte, toda stopnja uspešnosti slovenskih prijav je samo enoodstotna.

Ali je prav identificiranje vzrokov za neuspeh tudi namen vašega obiska poleg počastitve 70-letnice ekonomske fakultete?

Priznam, da smo v ERC zelo zaskrbljeni zaradi slovenskega neuspeha na razpisih, toda nisem zato tu, da bi vam pomagala ujeti korak z uspešnejšimi državami. Želim samo sporočiti, da ima vsaka dobra raziskovalna ideja enake možnosti na razpisih, ne glede na to, od kod prihaja. Vzroki za neuspeh držav EU13 na razpisih ERC so različni, toda samo enoodstotna stopnja uspeha resnično vzbuja zaskrbljenost.

V ERC si ponavadi razlagamo, da so v posamezni državi EU13 kriva za neuspeh na razpisih ERC premajhna vlaganja v znanost, ampak v Sloveniji so verjetno drugačni vzroki. Vlaganja v raziskave in razvoj pri vas niso tako majhna, če jih gledamo v relativnem razmerju do BDP. V znanosti je namreč pogosto tako, da ni tako zelo pomembno, koliko javnega denarja je namenjenega znanosti nasploh, ker je pomembneje, kako in kam je ta razporejen.

Velika Britanija je na razpisih ERC med najuspešnejšimi državami. Kaj se bo v financiranju raziskav spremenilo po izstopu Velike Britanije iz EU? Bo več denarja za EU13?

Brexit je velik šok za znanstveno skupnost. Vse pa je odvisno od tega, za kakšen model se bomo dogovorili po izstopu Velike Britanije iz EU, morda bo model podoben švicarskemu. Švica je glede na delež njenega vplačila namreč še uspešnejša kot Velika Britanija v pridobivanju sredstev ERC. Za prijavljene projekte Švica namreč prejme veliko več denarja kot ga vplača.

Če bo Velika Britanija kupila dostop do ERC, bo ostala. Glavna točka prihodnjega modela je vprašanje prostega pretoka raziskovalcev med EU in Veliko Britanijo. Če Britanci tega ne bodo sprejeli, bo to velika izguba za evropsko znanstveno skupnost. Mednarodna mobilnost znanstvenikov je nerešeno vprašanje tako za ERC kot za celoten program Obzorja 2020.

Ste tudi članica strokovne skupine znanstvenikov Innovations4Growth in znanstvena sodelavka akademskega možganskega trusta Bruegel. Kakšna je vloga teh skupin?

Evropski komisar za raziskave in inovacije Carlos Moedas zagovarja tri O-je, in sicer odprte inovacije, odprto znanost in odprtost do sveta. Za vsako področje ima svetovalno skupino in ena od skupin strokovnjakov smo tudi ekonomisti. Krovna strokovna skupina mu svetuje, kako povezati inovacije, znanost in gospodarstvo.

Think tank Bruegel je razmeroma nova akademska skupina, delujemo namreč šele deset let. Člani tega možganskega trusta so akademski predstavniki držav članic EU in velikih mednarodnih korporacij. Večino mojih kolegov v Brueglu so makroekonomisti, povezujemo se z drugimi vedami. Smo neodvisna svetovalna skupina s fokusom na evropski gospodarski politiki in položaju Evrope v svetovnem kontekstu. Ukvarjamo se z ekonomsko politiko, ki temelji na akademskem znanju. Imamo pregled nad ekonomskimi raziskavami, naša naloga pa je, kako ta dognanja prevesti v politiko.