Že osmič iščemo/iščete redke hrošče

Hrošči kot bioindikatorji - Akcija strokovnjakom prinaša neprecenljive podatke za spremljanje stanja živalskih vrst.

Objavljeno
06. avgust 2015 16.48
Mateja Kocjan
Mateja Kocjan

V poletnih dneh je sprehod v naravo del našega vsakdanjika. Pri tem lahko naletimo tudi na katero od štirih vrst ogroženih hroščev, zato ljubitelje narave prosimo, da nam svoja opažanja sporočijo na spletni portal www.sporocivrsto.si.

Tja lahko sporočite, če ste videli katero izmed štirih vrst hroščev, ki so redki in ogroženi v evropskem merilu in zato uvrščeni med vrste Nature 2000. To so vsem dobro znani rogač ter bolj gozdne vrste – alpski, bukov in hrastov kozliček. Ti hrošči so odlični pokazatelji stanja gozdov, hkrati pa dovolj prepoznavni, da jih lahko opazi vsak. Podatke o teh vrstah zbiramo že osmo leto.

Hrošči so ena do prezrtih živalskih skupin, ki pa so bioindikatorji ali pokazatelji stanja v gozdu.

S to akcijo poskušamo spodbuditi ljudi, da se bolje seznanijo tako z evropskim omrežjem Natura 2000 kot tudi vrstami, ki sodijo pod njegovo okrilje. Skupine hroščev, razen redkih predstavnikov, kot je sedempikčasta pikapolonica, ljudje ne poznajo preveč dobro. Te, številčno velike skupine majhnih organizmov so za nas samoumevne ali pa sploh ne vemo, da obstajajo.

Z akcijo nagovarjamo vse, ne le naravovarstvenike, naj svoja opažanja zapišejo, živali fotografirajo in nato opažanja sporočijo na spletni portal www.sporocivrsto.si. Za Zavod RS za varstvo narave so ti podatki zelo dragoceni. Uporabljamo jih pri vsakdanjem delu, vrednotenju naravovarstveno pomembnih območij, pri usmerjanju in prilagajanju rabe ter poročanju o stanju redkih in evropsko ogroženih vrst, ki ga je naša država, tako kot druge članice EU, dolžna opraviti vsakih šest let.

Kot rečeno, vas vabimo k razmeroma enostavnemu prepoznavanju vrste kozličkov – alpskega, bukovega in hrastovega ter rogača, ki ima v slovenskih narečjih več ljudskih imen. Vse štiri omenjene vrste hroščev so v nekaterih evropskih državah že izginile, predvsem zaradi spremenjenih razmer v gozdovih, nastalih zaradi intenzivnega gospodarjenja ali spremembe listnatih gozdov v iglaste, kjer od dreves najdemo le še smreko. Iskane hrošče, ki so odvisni od ohranjanja naravnega ravnovesja v gozdu z dovolj odmrlega in starega lesa, pa najdemo v domorodnih listnatih gozdovih, kjer prevladujejo hrast, bukev, kostanj in drugi listavci; v zgolj smrekovem gozdu ti hrošči ne morejo preživeti.

Na spletnem naslovu www.sporocivrsto.si so tudi jasna navodila za vnos podatkov in opis iskanih hroščev. Nekateri vpisani podatki so dosegljivi zgolj administratorju, ki preveri veljavnost vnosa, ga morebiti dopolni ali popravi, pri čemer stopi v stik z vpisnikom. Da pa ne bi prihajalo do zamenjav vrst hroščev in s tem napačnih vnosov, je, kot rečeno, zaželeno, da vpisovalec podatkov doda tudi fotografijo živali.

Do zdaj smo na portalu za rogača zbrali že več kot 1500 podatkov, za druge manj, saj so tudi bolj redki. Za alpskega kozlička je okrog 100 vpisov, za bukovega okoli 200 in za hrastovega približno 30. Toda število opazovalcev se vsako leto povečuje.

Za lažje prepoznavanje vrst smo lani natisnili tudi plakat, ga razdelili po nekaterih šolah, lahko pa ga prejme vsak brezplačno na Zavodu RS za varstvo narave, prav tako na sedmih območnih enotah po Sloveniji.

Za vpise in s tem prispevek k ohranjanju teh vrst hroščev se zahvaljujemo vsem, ki bodo na spletni portal vpisali svoje opažanje. Akcija strokovnjakom prinaša neprecenljive podatke za spremljanje stanja živalskih vrst, vsem nam pa novo znanje in možnost sodelovanja pri ohranjanju biotsko izjemno bogate slovenske narave.

Mateja Kocjan, Zavod RS za varstvo narave