Zika: v Braziliji in Argentini so nam zelo hvaležni

Slovenskim znanstvenikom je uspelo pridobiti tudi popoln genom virusa, ki je zelo pomemben podatek za razvoj cepiva.

Thu, 11.02.2016, 22:30

Ljubljana – »Takšne raziskave navadno trajajo okoli šest mesecev, slovenski ekipi pa je z zelo veliko predanostjo, delom tudi med prazniki in celo pro bono sodelovanjem biotehnoloških podjetij to uspelo v treh mesecih,« je o prelomnem dosežku skupine strokovnjakov, ki je prva v svetu potrdila povezavo med virusom zika in mikrocefalijo pri otrocih, dejal predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Miroslav Petrovec.

Pri nosečnici, ki se je oglasila na pregled na oddelku za perinatologijo ljubljanske ginekološke klinike sredi oktobra lani, torej še v času, ko virus zika še ni bil tako znan v javnosti in strokovni literaturi, so najprej potrdili predvsem nepravilen razvoj glave in možganov ter tudi posteljice in rasti ploda, razlaga dr. Nataša Tul Mandić, predstojnica oddelka. »Zdaj imamo potrjeno diagnozo in vzročno povezavo med virozo pri nosečnici in nepravilnostmi v možganih.«

O tem, da so blizu velikega odkritja, so bili prepričani, ko so dokazali, da je virus zika izključno v možganskem tkivu fetusa, ne pa tudi v plodovnici, posteljici ali katerem drugem delu telesa. »Takrat smo vedeli, da je to res nekaj posebnega,« razlaga prof. dr. Tatjana Avšič Županc, ki je vodila raziskovalni projekt, katerega izsledke je objavila prestižna revija The New England Journal of Medicine.

Potem ko so kot povzročitelje izločili še druge viruse in zunanje dejavnike, ki lahko vplivajo na podobne okvare možganov ploda, so »želeli pridobiti še popolni genomski zapis virusa zika, kar bi bil največja potrditev, da je ta virus res v možganih in da je edini. Poskus je potekal med božično-novoletnimi prazniki in bili smo uspešni, dobili smo popoln genetski zapis, ki je tudi pokazal, da se je virus v Brazilijo razširil iz Francoske Polinezije.« Prav odkritje genoma, pravi mikrobiologinja, je zelo pomemben podatek, za razvoj cepiva, zdravil in diagnostičnih reagentov, ki jih zdaj vsi laboratoriji v svetu potrebujejo.

Odkritje skupine strokovnjakov ljubljanske medicinske fakultete in UKC Ljubljana je po njenem mnenju velik izziv za druge raziskovalce in eden dokazov, da obstaja povezava med okužbo matere nosečnice z ziko ter zelo preprostim prehodom virusa skozi placento in okužbo ploda. Za dokončno potrditev bodo potrebni še dodatni dokazi, hkrati pa bo treba izključiti še okoljske dejavnike, saj mikrocefalijo povzročajo tudi genetske spremembe in okoljski dejavniki. »Raziskovalci bodo imeli še veliko dela. Toda naši rezultati so gotovo pomembni, saj sem sinoči dobila nešteto elektronskih sporočil kolegov iz vsega sveta, predvsem iz Brazilije in Argentine, ki nam ne le čestitajo, ampak se zahvaljujejo.«

Evropejka, ki je prispevala k novim odkritjem

Podrobnosti izsledkov raziskave slovenskih znanstvenikov so strokovnjaki razložili danes na tiskovni konferenci.

Ginekologinja Nataša Tul Mandić, predstojnica oddelka za perinatologijo, je bila prva v stiku s 25-letno nosečnico, ki se je nekaj mesecev po okužbi z virusom zika oglasila v njihovem oddelku. Ko se je vrnila iz Brazilije, je bila Evropejka, kakor zaradi zaščite podatkov imenujejo nosečnico, popolnoma zdrava, brez virusa v krvi in ni bila nevarna za svojo okolico.

»Na oddelku opravimo vsako leto od 14.000 do 15.000 ultrazvočnih pregledov, v večini primerov potrdimo normalen razvoj. Pri nosečnici, ki je k nam prišla oktobra, pa smo potrdili hudo nepravilen razvoj predvsem glave in možganov pa tudi posteljice in rasti ploda.« Potem ko so izključili genetske in druge vzroke, so pomislili na okužbo in nosečnico o tem natančno izprašali. »Ker o tem virusu še ni bilo veliko znanega, smo imeli srečo, da smo zelo natančno popisali zgodovino nosečnosti in težave ob koncu prvega trimesečja, ki so jih takrat povezovali z ziko. Takrat je veljalo še mnenje, da je ta viroza nepomembna, a ko smo opazili razvojne nepravilnosti, smo virozo izpostavili, čeprav še nismo vedeli, kaj sledi,« se spominja Nataša Tul.

Posledice vseh viroz, ki okvarijo plod, so najhujše v zgodnji nosečnosti, razkrijejo pa se šele več tednov kasneje, pojasnjuje ginekologinja, zakaj zgodnejši ultrazvoki ne pokažejo okvare glave. Okužba v zadnjem stadiju nosečnosti pa pri novorojenčku povzroča blage okvare ali sploh nič. »Verjetno je bil tudi preiskava z ultrazvokom v dvajsetem tednu v redu, a so se kasneje možgani in glava nepravilno razvijali.«

Ker je bila prognoza za plod zelo slaba, nadaljevanje nosečnosti pa bi bilo zelo travmatsko in za plod nesmiselno, se je nosečnica odločila za prekinitev nosečnosti v 33. tednu. S pisno privolitvijo matere so začeli preiskavo in na inštitutu za patologijo, kjer so opravili avtopsijo fetusa, kmalu potrdili nepravilen razvoj možganov. K sodelovanju pri odkrivanju virusa zika so nato povabili še inštitut za mikrobiologijo, kjer so dokončno potrdili povezavo med okužbo z ziko in mikrocefalijo.

Trikrat manjši možgani

Vzrok za moten razvoj možganov je poškodba možganskih celic z virusom zika v še ne popolnoma razviti možganski skorji, razlaga Mara Popović z Inštituta za patologijo ljubljanske medicinske fakultete. Vsi drugi deli ploda so bili brezhibni, razlaga patologinja. S preiskavami so potrdili, da virus zika v možganskem tkivu napada predvsem živčne celice. Možgani, prizadeti z virusom zika, so med drugim trikrat manjši in lažji od zdravih, kažejo raziskave, njihova površina pa je gladka, brez vijug in brazd, pojasnjuje Mara Popović.

»To, da samo odkrili virus izključno v možganskem tkivu, je bil zame šok, ker je to pomenilo, da virusu na neki način uspe skozi posteljico prodreti do možganov, kar ni enostavno, in da tam tudi ostane. Tam je skrit pred imunskim sistemom in se na neki način lahko dokaj varno ohranja in razmnožuje. To je bilo nekaj novega in posebnega. Ker se nikoli ne zadovoljim z enim rezultatom, smo naredili še veliko raziskav, saj sem čutila, da smo prvi, ki smo to odkrili. Sočasno je prihajalo tudi vedno več obvestil o problemu z mikrocefalijo v Braziliji in to me je še bolj spodbujalo, da bi raziskavo objavili,« pravi Avšičeva.

V krvi do 28 dni

Kljub številnim raziskavam, ki jih izvajajo v svetu, ostaja virus zika še vedno precejšnja neznanka. Na vprašanje, kaj okužba zdrave ženske pomeni za nadaljnje nosečnosti, ne zna odgovoriti še nihče med nami, pravi Tatjana Avšič. Virus je po okužbi v krvi prisoten do 28 dni, v tem času bi bila tudi nosečnost tvegana, potem pa virusa naj ne bi bilo več. Vendar niti to še vedno ni povsem potrjeno.

»Ženskam, ki načrtujejo nosečnost ali so noseče, bi svetovali, naj se izogibajo območij, kjer se lahko okužijo. Če že gredo v takšne kraje, naj uporabljajo zaščitna sredstva in kontracepcijo. Okužba s spolnim odnosom je teoretično mogoča, ker se virus izloča v vseh telesnih tekočinah, tudi v semenski tekočini in urinu. Če pa so noseče, naj se izogibajo stika s komarji, to je najpomembnejši ukrep, saj so ti še vedno najpogostejši prenašalci virusa zike,« razlaga Tatjana Avšič.

Ali smo po prvi okužbi imuni za morebitne naslednje okužbe, še ni povsem dokazano. »Predvidevamo, da se bo ne glede na to, ali smo pokazali znake okužbe ali ne, naše telo odzvalo z imunskim sistemom, tako protitelesnim in celičnim, upamo in želimo, da smo na ta način pridobili neko trajno in zaščitno imunost. Vendar na to še ne moremo natančno odgovoriti. Je pa to izjemno pomembno za nosečnice pa tudi za tiste, ki želijo pripravljati cepivo,« pravi mikrobiologinja.

O tem, kdaj bi lahko bilo takšno cepivo na voljo, je še prekmalu ugibati. Postopki razvijanja zdravil in cepivo so zelo dolgi, trajajo lahko pet, deset, tudi 15 let. Do takrat bo morala zadostovati zaščita pred komarji.

Prijavi sovražni govor