Tiskane izdaje
Prihodnji teden, od ponedeljka do vključno srede, bo Slovenska znanstvena fundacija z Biotehniško fakulteto v Ljubljani, ki letos praznuje 70. obletnico, organizirala 23. slovenski znanstveni festival z mednarodno udeležbo pod geslom V vrtovih raziskovalne ustvarjalnosti.
Tridnevni festival, ki ga fundacija organizira od leta 1994, je namenjen približevanje znanosti ljudem znanosti s pomočjo predavanj, okroglih miz, delavnic, šovov, razstav, ogledov raziskovalnih laboratorijev in muzejev. Osrednje letošnje prizorišče festivala bodo predavalnice in laboratoriji Biotehniške fakultete v Ljubljani, nekateri dogodki pa bodo tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Kemijskem inštitutu in v Slovenskem etnografskem muzeju. Izven Ljubljane sodeluje tudi Institut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu.
»Čuden« odnos do znanosti in znanja
Festivala se vsako leto udeleži okoli 2000 obiskovalcev, nekateri pa gredo tudi na dva ali tri dogodke. Med letošnjimi novostmi je, da so poleg osnovnih in srednjih šol, ki dogodke predhodno izbirajo »a la carte«, povabljeni tudi starejši z Univerze za tretje življensko obdobje. Organizatorji pa poudarjajo, da so vabljeni vsi, ki jih znanost zanima, tudi prebivalci v lokalnih okoljih, kjer potekajo dogodki.
Direktor Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal poudarja, da je v Sloveniji eden najstarejših tovrstnih festivalov v Evropi. Poudaril je, da je v Sloveniji preveč »čudnega« odnosa do znanosti in znanja, ki ga potrebujemo za prihodnost, ki pa ga je treba spremeniti, sicer bomo nazadovali; za to pa potrebujemo bolj ozaveščene ljudi. Namen festivala je pritegniti nove raziskovalce, ki jih država potrebuje, ne glede na mačehovski odnos javnega sektorja do znanosti, katerega posledica je nizek proračun za to področje. Ker država od leta 2011 finančno ne podpira več tega festivala, primankljaj poskušajo nadomestiti s podjetji in posamezniki. Pri tem pa vidi pozitivno plat, da gospodarske družbe vidijo in čutijo smisel svoje naložbe in prepoznajo koristi, da zainteresiranim omogočijo spoznavati znanost in predvsem zanjo navdušiti mlade. Tako lahko rečemo, da znanost ne grize, ampak privablja ljudi skozi institucijo k raziskovalcem. Tako kot vrtnar ali agronom, ki vzgaja neko kulturno rastlino in jo vzdržuje ter neguje od posaditve sadike ali semena dalje, lahko tudi v znanstveno-raziskovalnem delu teče zelo podoben proces, je ponazoril simboliko gesla letošnjega festivala, ki tokrat poteka na zelenem območju, kjer je veliko naravnega materiala, kot je les.
Letos poudarek na biologiji in biotehniki
Letos je večji poudarek na bioloških in biotehniških znanostih. Kot ob 70. obletnici Biotehniške fakultete v Ljubljani pravi dekan prof. dr. Miha Humar, bi bila ta fakulteta, če bi bila samostojna univerza, tretja največja v Sloveniji. Pokrivajo vse uporabne vede o življenju in včasih se pošalijo, da njihovi diplomanti skrbijo za 96 odstotkov slovenskega teritorija. Med odmevnimi raziskovalnimi projekti je omenil odkritje gena za debelost na oddelku za zootehniko, na oddelku za lesarstvo so poskrbeli za ustrezno sanacijo in ohranitev najstarejšega lesenega kolesa, pogosto pa rešujejo tudi probleme, povezane z divjimi zvermi, volkovi, medvedi, risi in šakali. Ker se državna sredstva za znanost in raziskovanje zmanjšujejo, so zelo povečali sodelovanje z industrijo. Aktivno sodelujejo v štirih od devetih strateških razvojnih inovacijskih partnerstev, ki so trenutno ena od pomembnejših organizacijskih oblik v Sloveniji in pomembno orodje za njen razvoj. Ko je v Nemčiji obiskal eno od hiš eksperimentov, ga je navdušilo, da jo v celoti financira Volkswagen, saj so v tem podjetju ugotovili, da jim zmanjkuje inženirjev in da morajo otroke navdušiti nad tehniko. Kot je še dejal, je popularizacija znanosti ena od ključnih kvalitet univerze, predvsem pa bi si želeli še več takšnih in podobnih dogodkov, kot je festival znanosti.
Poklon velikim znanstvenikom
Kot je povedal dr. Kobal, bo vsak festivalski dan posvečen določenim znanstvenim osebnostim: podjetniku in mecenu Žigi Zoisu, pravniku in filozofu Francu Samuelu Karpeju ter misijonarju, narodopiscu in jezikoslovcu Frideriku Ireneju Baragi. Z več festivalskimi dogodki s področja astronavtike, astronomije in fizike se bodo poklonili spominu na življenje in delo raketnega inženirja in prvega arhitekta vesoljskih postaj Hermana Potočnika Noordunga ob 125. obletnici njegovega rojstva. Spomnili se bodo tudi irskega kemika Roberta Boyla, švedskega botanika Karla Linneja, italijanskega znanstvenika Luigi Galvanija in ameriškega izumitelja Thomasa Alvo Edisona.
V sklopu o vesolju bodo govorili o osvajanju vesolja, vesoljskih postajah, planetih zunaj našega osončja itn. Profesor Fizike na Gimnaziji Jožeta Plečnika Boris Kham je izpostavil razstavo o letošnjem Luninem in Sončevem mrku v ZDA, na kateri bodo priložnost dobili slovenski amaterji, ki so ga opazovali v ZDA, da pokažejo, kako so ga doživeli. Gimnazija Nova Gorica si je postavila svoj astronomski observatorij. En mesec bo na ogled bo tudi razstava fotografov, ki slikajo nočno nebo.
Znanje latinščine in grščine ni več obvezno
Letošnja novost bo tudi predstavitev klasičnih jezikov, latinščine in grščine. Študentka latinščine in slovenistike Živa Kham Omahen, ki koordinira ta sklop, je povedala, da je namen mladim približati latinščino kot nekaj, česar se ne učijo samo študentje medicine, veterine ali prava, na teh fakultetah namreč učenje latinščine ni več obvezno, tako kot tudi ne na študijih romanskih jezikov. Hkrati pa se v nekaterih osnovnih in srednjih šolah učenje tega jezika povečuje. Posebej je izpostavila predavanje izredne profesorice za grški jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti Jerneje Kavčič z naslovom Klasična jezika in njuni potomci, ki bo v ponedeljek ob 11.30. Predstavljeni bodo tudi antična mitologija, medicina, kozmetika in glasba antike itn.
Veliki zeleni zid v Afriki
V sklopu o Zemlji se bodo pogovarjali o podnebnih spremembah in kako jih obvladati, o velikem zelenem zidu v Afriki, s katerim bi preprečili širjenje puščave, o katerem bo predaval Mbareck Diop iz Senegala. V zvezi s podnebnimi spremembami je ravnatelj Višje strokovne šole na Lesarski šoli Maribor Miro Novak opozoril, da je prihodnost zagotovo povezana z lesom, ki je eden od najboljših materialov; glede na gostoto ima odlične mehanske lastnosti, predvsem pa je to naše narodno bogastvo. Ob uporabi enega kubičnega metra lesa prihranimo 0,9 tone ogljikovega dioksida, ki je shranjen v lesu, zato bi z večjo uporabo lesa zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida, tako pa lahko hitro ustavimo podnebne spremembe.
Poštenost v raziskovalnem delu
Ena od tem bo poštenost v znanosti, pogovarjali se bodo o pomenu etike za raziskovalno delo ter o plagiatu v znanosti, o čemer bo predaval Frank J. LaBuda iz ZDA. V znanstveni kavarni o kavi, ki bo v torek od 10. ure do 11.45 v predavalnici A1 oddelka za agronomijo, se bo prof. dr. Peter Raspor, ki je predsednik programsko-organizacijskega odbora festivala znanosti, pogovarjal z direktorjem razvoja Droge Kolinske Krešom Marinom. Mladi raziskovalci iz srednjih šol bodo v areni predstavili svoja raziskovalna dela, ki so nastala med šolskim letom. Učitelji v osnovnih in srednjih šolah pa bodo lahko v Znanosti na odru predstavili modernizacijo obstoječih eksperimentov in na novo razvite eksperimente.
