Zora nadaljuje raziskovanje Cerere

Medtem ko je bil letos poleti velik del pozornosti sveta obrnjen k pritlikavemu planetu Plutonu in vesoljski sondi Nova obzorja, je druga Nasina sonda Zora (Dawn) tiho in mirno nadaljevala pošiljanje slikovnega in drugega znanstvenega gradiva iz orbite drugega pritlikavega planeta in prav tako neznanega, eksotičnega sveta – Ceresa oziroma, po slovensko, Cerere.

Nasa je pred kratkim sporočila, da se vesoljsko plovilo Dawn zdaj spušča proti končni, najbližji orbiti tega vesoljskega telesa. Z večjo ločljivostjo bodo gotovo pridobili še natančnejši vpogled v nekatere nenavadne in skrivnostne površinske značilnosti tega najmanjšega pritlikavega planeta v našem Osončju.

Tako zdaj edinstvena vesoljska sonda na ionski ali električni raketni pogon potuje proti četrti in končni orbiti. Sonda je vključila ionski raketni pogon 23. oktobra in ta od takrat nenehno deluje. Posebnost takšnega pogona je zelo majhna potisna sila in zelo dolg čas delovanja – pa seveda uporaba žlahtnega plina ksenona kot goriva; to ji daje tudi močan specifični impulz, ki je enota kvalitete pogonskega goriva. In ksenon je glede na klasična raketna goriva precej učinkovitejši in koristnejši.

Sondo Dawn so v vesolje izstrelili z razmeroma majhno satelitsko nosilno raketo Boeing Delta II. 27. septembra 2007 – torej je v vesoljskem prostoru že več kot osem let.

Iz svoje nove, četrte ali zadnje orbite bo sonda lahko posnela slikovno gradivo z največjo ločljivostjo 35 metrov. Vesoljski strokovnjaki se bodo še posebej usmerili na krater Occator in znamenite »svetle točke«, zajete na več posnetkih.

Zora je z že doslej zbranimi podatki postregla s pravo znanstveno »gostijo«. O teh podatkih in ugotovitvah so razpravljali tudi na nedavni Evropski planetarni znanstveni konferenci v Nantesu v Franciji. Tam je Nasa razkrila tudi topografske zemljevide Cerere pa tudi topografski zemljevid šest kilometrov visoke gore pri kraterju Occato. Razkrilo se je tudi, da sta detektorja žarkov gama in nevtronski spektrometer ugotovila tri izbruhe energičnih elektronov, ki naj bi bili posledica vmesnega vpliva sevanja Sonca in Cerere. Nepričakovano odkritje še vedno raziskuje znanstvena skupina projekta.

Odkar se je vključil ionski električni raketni pogon, se je končalo opazovanje v višji orbiti, kjer je vesoljsko plovilo vse od 17. avgusta, ko je bilo od površine nebesnega telesa oddaljeno 1470 kilometrov. Zora se bo do sredine decembra spustila na najnižjo orbito, ki bo od površja oddaljena le 375 do 380 kilometrov. Predvidevajo, da se bo program vesoljske sonde Dawn končal nekako sredi prihodnjega leta, do takrat pa naj bi sonda še zbirala različne podatke. V Nasi pričakujejo, da bo vesoljsko plovilo Zora kot umetni satelit Cerere tudi samo nekakšen nebesni spomenik.