Tiskane izdaje
Andromedina galaksija je eden najbolj oddaljenih objektov, ki jih na nočnem nebu še lahko vidimo brez pripomočkov. Svetloba, ki jo vidimo na Zemlji, je to galaksijo zapustila pred 2,5 milijona leti. Čeprav se nam to zdi veliko, je Andromedina galaksija dejansko na našem vesoljskem dvorišču.
Za globlji pogled v vesoljske globine so potrebni močni teleskopi, najbolje vesoljski, kot je Hubblov in kakršen bo teleskop James Webb (JWST - James Webb Space Telescope). Slednji bo lahko opazoval celo prve zvezde in galaksije, ki so oblikovale zgodnje vesolje, se pravi, da bo »videl« kar 13,5 milijarde let v preteklost.
Ko ta pradavna oziroma oddaljena svetloba pride do nas, se pretvori v infrardeči svetlobni spekter, in to svetlobo bo JWST prestrezal z velikim zrcalom premera 6,5 metra ter jo usmerjal na štiri inštrumente.
Ko bo JWST nameščen na svojem mestu v vesolju, na tako imenovani Lagrangeevi točki L2, bodo njegovi instrumenti zakriti z velikim »parazolom« oziroma zaveso, ki jih bo varovala pred Sončevo svetlobo in jih pomagala ohranjati pri izredno nizki temperaturi -233 stopinj Celzija. Ta zahtevna kombinacija velikega zrcala in instrumentov, ki delujejo pri nizki temperaturi, je bistvenega pomena za infrardeče meritve zelo oddaljenih zvezd in galaksij.
Dodatna težava je, da tako velikega zrcala, če bi bilo iz enega kosa, ne bi bilo mogoče poslati v vesolje, saj ima nosilna raketa Ariane 5 ECA premer zgolj 5 metrov. Zato so izdelali sestavljivo oziroma večdelno zrcalo, ki ga sestavlja 18 heksagonalnih elementov, izdelanih iz berilija, lahkega, a trdnega materiala. Vsak del zrcala je prekrit s tanko plastjo zlata, ki je optimalen material za odboj infrardeče svetlobe; za zaščito pa zrcalo prekrijejo še s tanko plastjo stekla.
Ko bo JWST v vesolju, načrtovano je, da ga bodo izstrelili oktobra 2018, bo doslej največji vesoljski teleskop. Gre za skupni projekt Nase, Ese in kanadske vesoljske agencije CSA.
