Tiskane izdaje
Ko mi misli, iz dneva v dan pogosteje, uhajajo k največjemu športnemu dogodku te zimske sezone, olimpijskim igram v Pjongčangu, se hitro spomnim dveh prizorišč. Nagana kot zadnjega zimskih iger v Aziji in Sočija izpred štirih let, ko je Slovenija pobirala kolajne in se povrhu veselila še golov naših hokejskih risov. Slednji so sploh prvič v osamosvojitvenih letih nastopili na prestižnem turnirju, slavja s smučišč, tekaško-biatlonskih prog in skakalnic so si sledila iz dneva v dan. V omenjeni Aziji, takrat leta 1998, pa je bila bera naše reprezentančne vrste slaba: kolajne ni bilo, četudi so bili na tekmovališču tako vroči kandidati za vrh, kot so bili v tistem času Jure Košir, Primož Peterka in Andreja Grašič. Tudi 5. mesto, zasedla ga je sleherna med to trojico, je bilo prigarano, a v tako uspešni in posledično razvajeni slovenski športni javnosti odmevajo pač le kolajne.
Sanjati o ponovitvi osmih odličij iz Sočija ob sedanji zasedbi in izidih tekoče zime ni realno, verjeti uspešnejšemu scenariju od omenjenega zadnjega zimskega olimpijskega snidenja v Aziji ni prepovedano! Jakov Fak se po dveh letih bolezni vrača med elito, skakalci prihajajo z ekipnim srebrom svetovnega prvenstva, deskarji in nasmejani Štajerec Filip Flisar imajo svoje načrte, Ana Drev ni daleč od najboljših veleslalomistk, Žan Kranjec je bil decembra že na stopničkah, novi tekaški obraz je Anamarija Lampič. Predvsem pa športna Slovenija ohranja poseben odnos do zimskih panog. So del narodne identitete, tradicije, poslanstva. Zato so tudi cilji na olimpijskem snegu vedno visoki.
Na snegu so cilji vedno visoki
Predvsem športna Slovenija ohranja poseben odnos do zimskih panog. So del narodne identitete, tradicije, poslanstva.
Objavljeno
23. januar 2018 20.17
Jakov Fak na novinarski konferenci slovenskih biatloncev pred odhodom na svetovno prvenstvo. Ljubljana, Slovenija 29.februarja 2016.
[Jakov Fak,biatlon,biatlonci,slovenske reprezentance,]
