Pred Lampičevo je izjemna prihodnost v teku

Pjongčang – Tako kot včeraj Anamarija Lampič in Alenka Čebašek je tudi Stefano Saracco, glavni trener slovenske tekaške reprezentance, zadovoljno zapuščal prizorišče olimpijskih tekem. V pogovoru za konec pa le ni hotel razpredati o tem, če bo tudi v prihodnji sezoni ostal uslužbenec Smučarske zveze Slovenije.

Kako bi ocenili zadnjo predstavo in šesto mesto slovenskih tekačic v ekipnem šprintu v prosti tehniki?

Videli ste, kaj se je pripetilo na začetku Anamariji, še dobro in hitro se je rešila. Morda bi lahko ob koncu res prehiteli Švico in se veselili petega mesta, a tudi tako sta tekmovalki dobro opravili nalogo. Pa ne le tekmovalki – tudi servis je odlično pripravil in izbral smuči, zato smo iz zornega kota slovenske reprezentance spremljali lepo tekmo.

Omenili ste servis, nad katerim je bilo v uvodnem delu sezone precej pripomb – od kod takšen preskok navzgor?

Vendarle je zdaj drugače kot v prejšnjih tednih, predvsem pa imamo tu precej več časa za testiranje. Pomislite, na enem prizorišču tekme za svetovni pokal smo skupno tri dni, v Azijo pa smo prišli teden dni pred prvim štartom. Tudi čez dan, ker so bile tekme večinoma pod žarometi, je bilo dovolj časa za preizkušanje opreme. Serviserji so se trudili in pravočasno našli ustrezne rešitve.

Udarni adut sezone je med slovenskimi tekačicami Anamarija Lampič. Kako ste jo videli v sklepnem nastopu v Pjongčangu?

Res je dobro tekmovala, v zadnjem krogu je bila prav hitra, verjamem pa, da je zdaj izčrpana. Želim si, da si spočije in se nato ustrezno pripravi na nadaljevanje sezone v Lahtiju. Tam bo tekma v njej ljubi klasični tehniki, lepo bi bilo, ko bi se tako dobro odrezala kot tukaj.

Nima več energije, da bi jo poslali tudi na štart prestižne sklepne ženske tekme na 30 km?

Ne, res ne bi bilo smiselno. Če pomislim, da je nastopila v sleherni disciplini doslej in vedno znova zelo konkurenčno, bi bilo pred končnico sezone svetovnega pokala res potratno kuriti energijo.

Kaj pa Alenka Čebašek?

Lepe igre je prestala, posebej zapisano ostaja njeno 12. mesto z desetkilometrske tekme, a tudi danes je bila na visoki ravni.

Pa si predstavljate, da bi bili ti dve naši tekmovalki tudi čez štiri leta skupaj na olimpijskih igrah v Pekingu?

Uf, o tem je pa res še zgodaj razpredati. Bomo videli, kaj se bo vse do takrat še dogajalo.

Ali ne boste oporekali oceni, da je Lampičeva izjemen talent za dosežke najvišje svetovne ravni?

O tem pa res ni dvoma. V klasični tehniki je že zdaj med najboljšimi na svetu, v drsalni napreduje. Nisem edini, ki verjamem, da je pred njo lepa tekaška prihodnost.

Kako pa zdaj razmišljate o tej prihajajoči nordijski turneji?

Lepo bi bilo nadaljevati v slogu, s kakršnim smo se predstavili za konec teh olimpijskih iger, pomemben bo že štart v Lahtiju. Veselim se tudi tekmovalnih izzivov v Drammnu in Falunu, tekmo v Oslu pa bomo najbrž izpustili.

Vas je presenetila zmaga Američank v ekipnem šprintu?

Pričakoval sem ameriško dvojico v boju za kolajne, da bosta tekmovalki prav zlati, pa si vendarle nisem mislil. Verjel sem, da bo Stina Nilsson prispevala odločilen delež k švedski zmagi, a se to ni zgodilo.

Kaj pa moška tekma, na kateri sta Janez Lampič in Miha Šimenc krepko zaostala za tekmeci?

Po veliki napaki na začetku preprosto ni šlo več. Ko se ti že uvodnem krogu takšne tekme tako oddaljijo tekmeci, za njiju ni več možnosti, da bi vidno napredovala. Morala bi nastopiti brezhibno, da bi se lahko spogledovala z lepo uvrstitvijo.

Kako sploh gledate na prihodnost smučarskega teka v Sloveniji?

Najprej moramo končati to sezono, potem se usesti za mizo in videti, kako bi lahko začrtali prihodnost.

Nameravate še naprej ostati glavni trener slovenske reprezentance?

To pa nikakor ni odvisno samo od mene.

Pa bi radi ostali v tej vlogi?

Počakajmo na konec sezone, pa bomo videli, v katero smer bodo šli dogovori.