Konec Janusove ere

Na olimpijske igre smo v tej sezoni stavili vse konje. To so bile besede predsednika zbora in odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo Ljuba Jasniča, preden se je skakalna reprezentanca odpravila na svetovno prvenstvo v poletih, eno redkih svetlih izjem te zime, saj je ekipa osvojila srebrno kolajno. OI pa so bile stava na napačne konje, kar se je dalo slutiti že dlje časa, saj je bila sezona (pod)povprečna, če odštejemo zmagi Jerneja Damjana in Anžeta Semeniča ter 3. mesto Petra Prevca. Slovenski skakalni nastopi so bili v Alpensii v veliki meri slabi, izkupiček porazen, zgolj ena uvrstitev med najboljših deset na dveh tekmah posameznikov, na ekipni preizkušnji bi nižje od 5. mesta že težko pristali.

Goran Janus je tvorec največjih slovenskih uspehov, pod njegovim vodstvom je Peter Prevc zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala in bil še dvakrat drugi, zmagal je na novoletni turneji, trikrat osvojil mali globus za skupno zmago v poletih, osvojil dve olimpijski kolajni, postal svetovni prvak v poleti, osvojil na teh tekmovanjih še dve odličji, bil srebrn in bronast na nordijskem SP. Robert Kranjec je prav tako postal svetovni prvak v poletih v Vikersundu, kjer je bila ekipa tretja. Rezultati so bili izjemni – predvsem seveda na Prevčev račun – in temu nihče ne oporeka, nihče mu jih noče vzeti, vendar pa v športu pretekli rezultati ne pomenijo praktično nič. V šport nihče ni večen, z izjemo Arsena Wengerja na Arsenalovi klopi …

Sedem sezon – od 2011/12 – je dolga doba, nič nenavadnega ne bi bilo, če bi prišlo do zasičenosti, več kot očitno so se stvari izpele, konkurenca je slovenske skakalce pošteno preskočila. Da bo olimpijska sezona približno takšna, kot je, se je nakazovalo že v prejšnji, škoda da je obveljalo prepričanje, da se v predolimpijski zimi ne dela velikih sprememb. A pri nas je že kar običajno, da vse do zadnjega upamo in dajemo priložnost, namesto da bi potezo povlekli, dokler bi še lahko kaj spremenili. Sicer neprimerljivo s skoki, pa vendar, pri nas vztrajamo s Katancem do konca ponesrečenih kvalifikacij, Hrvati pred odločilnimi tekmami zamenjajo selektorja in se prebijejo na SP. Claudio Ranieri je Leicester popeljal do zgodovinskega naslova angleškega nogometnega prvaka, ko mu v naslednji sezoni ni šlo, je moral hitro oditi …

Janus je za enega od ciljev sezone izpostavil kolajno na OI, da je izpolnil drugega, odličje na SP v poletih, tu ne bi smelo pretehtati. Tudi Jernej Damjan je po koncu OI poudaril, da gre za povsem drugo, neprimerljivo disciplino. Dejstvo je, da so šli rezultati v primerjavi s prejšnjo sezono še navzdol, glavni cilj pa ne le da ni bil izpolnjen, ampak se mu slovenski skakalci niso niti približali. Janus, ki sta mu od njegove ekipe A kaj hitro na tekmah ostala le dva, ob nesamokritičnosti vztraja, da ima pogodbo do leta 2020 in da se ne boji za svoj stolček, a bi se moral, po Planici bi nordijsko vodstvo moralo povleči določene poteze, da ne bo izgubljena še kakšna sezona.