Tiskane izdaje
Gangnung – Slovenska hokejska reprezentanca je preživela že marsikatero veliko predstavo v svoji režiji, včerajšnja bo zapisana med tiste z oznako »zgodovinska«. Risi so namreč prvič na velikem tekmovanju ugnali Američane v sanjski končnici in z golom v podaljšku najboljšega na ledu – kapetana Jana Muršaka. A na poti k novemu olimpijskemu podvigu so blesteli prav vsi izbranci trenerja Karija Savolainena.
Slovenija se zdaj ponaša s tremi zmagami z najbolj odmevnega hokejskega turnirja, pred štirimi leti je v Sočiju ugnala Avstrijo in Slovaško. Slednja sodi v izbrano druščino, osvojila je tudi že naslov najboljše na svetovnem prvenstvu. Toda včerajšnji skalp je tudi poseben! Ameriška selekcija, kakršnakoli je njena postava, se olimpijskih iger vedno loteva s svojim samozavestnim duhom. Zato je proti njej vse prej kot lahko igrati, toda slovenska vrsta jo je včeraj ugnala s svojimi lastnostmi, s kakršnimi se je v preteklosti že večkrat odrezala: tako kot na kvalifikacijskem turnirju v Minsku s sijajnim Gašperjem Krošljem v vratih, igro v obrambi s precej manjšim številom spodrsljajev kot na zadnjem SP, ustvarjalnostjo v napadu, kapetanom za zgled po pristopu in kakovostni igri ter za konec še trmo in zmagovitim značajem.
Igra kot v najlepših časih
Uvod takšnega sanjskega scenarija še ni obetal. »Ni šlo za živčnost, temveč preprosto dejstvo, da so na nasprotni strani stali kakovostni hokejisti. Mi smo se jim že zoperstavili odločno, toda ko igraš proti tako velikim tekmecem, ne moreš vedno uresničiti v igri vsega, kar si želiš,« se je ozrl k prvim dvajsetim minutam in takrat zaostanku z 0:1 naš napadalec Rok Tičar. Igral je zelo aktivno, sprva mu z dolgoletnima reprezentančnima soigralcema Robertom Saboličem in Žigo Jegličem še ni šlo vse po načrtih, nakar je trojica iz tretjine v tretjino igrala bolje. Moštvo se je dvigovalo, v kritičnih trenutkih ga je nekajkrat rešil vratar Krošelj, igra Slovenije pa je nato zlasti v zadnji tretjini spominjala na tiste najlepše zadnjih let: z Avstrijo in s Slovaško v Sočiju ter z Dansko in Belorusijo v Minsku.
Skalp Američanov je Slovencem narisal nasmehe na obraz. Foto: Matej Družnik/Delo
Ob zaostanku z 0:2 in nekaj zapravljenih priložnostih po 40 minutah selektor Kari Savolainen s sodelavci iz strokovnega štaba ni zganjal preplaha. »Prišel sem v slačilnico in le fantom dejal, da tekmeci vodijo z 2:0 ter da je v takšnih primerih še vedno dosegljiv zasuk,« je razkril Finec, ki ni skrival posebnih čustev že pred tekmo: prvič je namreč kot selektor vodil slovensko reprezentanco na olimpijski igrah. In že takoj v prvo se je nato veselil zmage proti velesili. Jasno, da je ta tukaj brez svojih akterjev iz NHL – tako kot tudi Slovenija brez Anžeta Kopitarja –, a s svojim prepoznavnim duhom, trenerjem in z igralci, ki so prišli, da bi zmagovali. Tako kot vedno, ko gre za ameriško slavo in čast na tekmovanjih petih krogov.
Odlična selektorjeva poteza
Vendar pa zmes izkušenih igralcev iz vodilnih evropskih klubov ter mlajših iz ameriških univerzitetnih moštev v 3. tretjini ni bila več kos slovenskim risom. Ti so se zapodili po plen, kot bi gledali tiste prave junake gozda iz vrhunskih dokumentarnih filmov angleške ali nemške produkcije, bil je to hokej z glavo in repom, z veliko začetnico, s prepletom kombinatorike, ustvarjalnih zamisli in nevarnih strelov. Enega takšnih je sprožil branilec Blaž Gregorc, plošček se je odbil od Jana Urbasa v mrežo tekmeca, na dlani je bilo, da se bo zdaj šele vnel pravi boj.
Kuraltov poskus za izenačenje je ustavila prečka, risi se niso vdajali, po navodilih ob posebnem odmoru v zadnjih dveh minutah pa je sledila bliskovita akcija za Muršakovo izenačenje in že takrat veliko točko. A na koncu so jo risi po izjemni Savolainenovi potezi – v podaljšku je presenetil tekmece s tremi odličnimi napadalci Muršakom, Tičarjem in Urbasom – obogatili: premagali so reprezentanco ZDA s kapetanovim golom odločitve. »Že pred tekmo sem se dobro počutil, obenem pa je moštvo delovalo izjemno,« je dejal dvakratni strelec in se odhitel veseliti k soigralcem. Posebej pa je to zmago občutil Savolainen in dejal: »Pred vami zdaj stoji srečen človek …«
