Tiskane izdaje
Ljubljana – Izjemnemu Sočiju 2014, kjer je Slovenija osvojila osem kolajn, je sledil Pjongčang 2018 z »le« dvema. Se bo slovenska zimska olimpijska krivulja v Pekingu 2022 obrnila navzgor? Nihče ne vidi štiri leta v prihodnost, a ob pogledu na sedanje stanje je mogoče marsikaj predvideti. V Južni Koreji so nekateri mlajši tekmovalci opozorili nase, a vse kaže, da bomo tudi čez štiri leta v boju za najvišja mesta pesti stiskali za znane obraze in prekaljene ase.
Slovenskega naslova evropskih košarkarskih prvakov ni pričakoval malodane nihče, kot tudi ne, da bo deskarkska šampionka Ester Ledecka na OI ugnala tudi konkurenco na smučeh v superveleslalomu. A »čudežni otroci«, kakršna sta Luka Dončić in nova češka junakinja, se ne rodijo vsako desetletje. Med našimi zimskimi športniki takšnega ta čas ni na obzorju, a Slovenci bi čez štiri leta lahko bili konkurenčni predvsem v panogah, na katere dajo največ.
Alpsko smučanje
Nikoli ne bomo vedeli, kaj bi slovenski smučarji dosegli v Pjongčangu, če bi bila med njimi najboljša smukačica predolimpijske zime Ilka Štuhec. Apetiti Mariborčanke, ki je igre spremljala od daleč bolniško odsotna, so vselej visoki in gotovo se bo v Peking, kjer bi lahko postavila piko na i karieri, podala odločno, z jasnim ciljem. Kot predstavnica najizkušenejših v karavani bo takrat štela 30 let. Kot zanimivost: Tina Maze jih je imela v Sočiju, kjer je osvojila dve zlati kolajni, prav toliko. Če se ozremo k alpski odpravi v Pjongčangu, bo ta v štiriletnem obdobju do Pekinga smučarsko dozorela. V središču pozornosti bi lahko bila Meta Hrovat, veliki biser, najstnica, ki je ob krstu v Pjongčangu pustila močen pečat. Prvo ime v moški vrsti Žan Kranjec, ki je v Južni Koreji ostal tik pod stopničkami, pa bi na Kitajsko lahko pripotoval kot eden najbolj utrjenih in izkušenih veleslalomistov v svetovnem pokalu. Neporavnane račune ima Boštjan Kline, ki bo v Pekingu smukaško prekaljeni maček.
Veliko bo odvisno od Ilke Štuhec. Foto: Tomi Lombar/Delo
Biatlon
O tem, da za prepoznavnost slovenske biatlonske reprezentance najbolj skrbi Jakov Fak, že dolgo ni nobenih dvomov. Od jeseni 2010 nastopa za našo izbrano vrsto, dvema naslovoma svetovnega prvaka je zdaj dodal še olimpijsko srebrno kolajno. Letos bo praznoval 30 let, glede na talent in izjemno ambiciozen profesionalni pristop gre verjeti, da bi bil lahko tudi čez štiri leta eden udarnih slovenskih športnih adutov v Pekingu. Tam pa bodo na preizkusu tudi nekateri mlajši. Za slovenski biatlon ostaja poseben izziv vrnitev ženske reprezentance na sceno, do naslednjih OI bi ta rada sestavila štafeto. Mogoče je, da bo Tomaš Kos poslej vodil projekt razvoja ženskega biatlona pri nas, k moški vrsti pa bi se vrnil Uroš Velepec.
Deskanje
Slovensko deskanje je doslej uspešno skrbelo za stalnost vrhunskih dosežkov. Ko je izpregel Dejan Košir, je štafetno palico predal Roku Flandru in on Žanu Koširju in Roku Marguču, ki pa bosta med igrami v Pekingu stara že (skoraj) 38 oziroma 36 let, torej njuna udeležba ni samoumevna, čeprav je vrh v paralelnih disciplinah star, po kolajnah pa posegajo predvsem tekmovalci »30+«. V prvem planu bi zato utegnila biti Gloria Kotnik in Tim Mastnak, skrbi pa pomanjkanje podmladka, sploh pri dekletih, kjer je Gloria osamljena že vso desetletje. Do leta 2011 so obetavni slovenski deskarji serijsko osvajali odličja na mladinskih SP, odtlej jih ni več niti blizu najboljšim – z izjemo Črta Ikovica, ki je bil bronast predlani na Rogli. Bolje je v disciplinah prostega sloga, vendar pa je vodilni adut nove generacije Tim-Kevin Ravnjak v mlajših kategorijah obetal več, kot dokazuje v članski.
Hokej
Po dveh zaporednih odmevnih olimpijskih nastopih si pri Hokejski zvezi Slovenije želijo navzočnost tudi v Pekingu 2022. Kakšen bo takrat turnir, je še prezgodaj ugibati, a pri IIHF in MOK si bodo prizadevali, da bi vrnili v olimpijsko družino tudi zvezdnike iz NHL. V tem primeru bi lahko spet slovenske barve branil Anže Kopitar, za katerega verjamemo, da bo takrat – star bo 34 let – še vedno sodil k svetovni eliti.
Tudi udarni aduti reprezentance iz Pjongčanga (Gašper Krošelj, Blaž Gregorc, Jan Muršak, Jan Urbas, Rok Tičar) bodo predvidoma takrat še vedno na visoki tekmovalni ravni, a pred tem mora biti poglavitni cilj vrnitev in obstanek v elitnem svetovnem razredu in tako posledično boljše izhodišče za olimpijske kvalifikacije.
Anže Kopitar bo v Pekingu star 34 let. Foto: Roman Šipić/Delo
Smučanje prostega sloga
Če sta olimpijsko ledino za slovensko smučanje prostega sloga orala Miha Gale, ki je v Naganu in Salt Lake Cityju tekmoval v akrobatskih skokih, in Nina Bednarik, ki je v Torinu nastopila na grbinah, sta danes ti dve disciplini pri nas mrtvi, brez tekmovalcev, ki bi bili vsaj malo konkurenčni v mednarodnem merilu ali bi bili dober obet za prihodnost.
Edini preživeli v Sloveniji je smučarski kros, pa še ta ne po zaslugi tekmovalca iz domačega »bazena«, temveč nekdanjega alpskega smučarja Filipa Flisarja. Pričakovati bi bilo, da bo s svojo prepoznavnostjo močno povečal zanimanje za to disciplino, pa ga ni. Edini, ki ga je potegnil za seboj, je Blaž Ogorelc, a tudi on ni zrasel v smučarskem krosu, temveč v alpskem smučanju. Oba bi lahko bila kandidata za Peking, če bodo le poškodbe do Blaža bolj prizanesljive kot doslej.
Smučarski skoki
Čeprav je bila moška skakalna reprezentanca med večjimi razočaranji olimpijskih iger in gredo rezultati drugo sezono zapored navzdol, prihodnost ni nujno slaba. Sistem v slovenskih skokih je odlično postavljen, vedno prihajajo novi tekmovalci, tokrat so bili v Pjongčangu kar trije olimpijski debitanti. Mlade in nadarjene skakalce imamo, zdaj je pomembno, kako in kdo bo peljal zgodbo v novem olimpijskem ciklu. Poleg tega, da prihajajo mladi, pa tudi Peter Prevc pri 25 letih še zdaleč ni prestar, da bi se vrnil na vrh. To je navsezadnje pokazal prav Kamil Stoch, ki je v obdobju zadnje olimpijade prestal marsikaj, v tej sezoni pa je pri tridesetih letih spet najboljši na svetu. Tudi ženska skakalna vrsta bi lahko bila konkurenčna za vrh – Ema Klinec bo v Pekingu stara 23 let, Nika Križnar pa 21.
Peter Prevc bo v Pekingu mlajši, kot je bil Kamil Stoch v Pjongčangu. Foto: Matej Družnik/Delo
Smučarski tek
Četudi tokrat, v nasprotju z Vancouvrom in Sočijem, za slovensko tekaško reprezentanco ni bilo kolajne, je ta opozorila nase z nekaterimi odmevnimi dosežki. Zlasti 22-letna Anamarija Lampič razgrinja talent in tekmovalne sposobnosti, kot jih je v slovenskem teku doslej imel le malokdo, nedvomno je Gorenjka najmočnejši adut te reprezentance tudi za naslednje olimpijske igre. Pred tem jo čakajo tudi zime še vidnejše uveljavitve v svetovnem pokalu, za začetek pa naslednje leto svetovno prvenstvo v Seefeldu na Tirolskem, ki bo predstavljalo poseben izziv tudi za druge reprezentant(k)e. In že tam bo bolj kot v teh dneh jasno, kdo je na pravi poti v Peking.
Druge discipline
Slovenski nordijski kombinatorci imajo kratek rok trajanja. Gašper Berlot je predlani končal kariero, star komaj 25 let, zdajšnji reprezentančni trener Mitja Oranič je smuči pospravil v kot po Sočiju pri 27 letih. Stalnica zadnjega obdobja je tako le Marjan Jelenko, še več pa si od Pekinga obeta letošnji mladinski svetovni prvak, komaj 18-letni Vid Vrhovnik, ki si bo dotlej nabral izkušnje in kilometrino. V umetnostnem drsanju v Sloveniji z izjemo Daše Grm, ki bo v Pekingu stara že 30 let, ni na obzorju olimpijskega kandidatke ali kandidata. Drugače je v sankanju in skeletonu, v katerih je Slovenija že imela svoje predstavnike na OI, saj so kriteriji nekoliko nižji. Brez možnosti pa se zdita slovenski ekipi v kerlingu, ki sta daleč od vrha, moška izbrana vrsta je denimo lani obstala v evropski skupini B.
