Slovenija – takšna kot Švica, samo naravnejša

Pjongčang – Slovenska hiša ob smučišču Jongpjong je bila v torek spet zelo živahna. To je bil dan, posvečen turistični delavnici, ki sta jo skupaj priredili Slovenska turistična organizacija (STO) in Hrvaška turistična skupnost (HTZ), da bi predstavnikom južnokorejskih agencij predstavili obe državi kot zanimiv turistični cilj.

Vonj po slovenskih fužih in hrvaških tartufih je sporočal, da na tem področju Slovenija in Hrvaška odlično sodelujeta, skoraj sto južnokorejskih udeležencev celodnevne delavnice pa je napovedovalo, da se bo število obiskovalcev iz te države, ki je že postala resna turistična sila, samo še povečevalo.

Lani je več kakor 20 milijonov Južnih Korejcev potovalo v tujino. To je zelo veliko, če vemo, da gre za državo z 51 milijoni prebivalcev.

»Gre za pravi turistični razcvet,« pravi Adele Kim iz agencije Promac Partnership, ki so jo pred 13 leti ustanovili, da bi v Južni Koreji spodbudili zanimanje za cilje v tujini. »Najprej je treba vedeti, da se zaradi Severne Koreje in razmer v tej državi prebivalci Južne Koreje počutimo, kakor da živimo na otoku, in ne na polotoku. Zato mnogi radi potujejo v tujino, da bi zapustili takšno okolje in se počutili kot sestavni del sveta.«

Nato je treba vedeti, pravi Adele Kim, da v Južni Koreji vlada kult izobraževanja in starši bi radi svojim otrokom pokazali kraje, o katerih se učijo v šolah, ter izpopolnili njihovo znanje zgodovine, zemljepisa in kulture.

»In tretjič,« pravi Adele, »začelo se je obdobje generacije, ki zapravlja. Generacija naših staršev, denimo, je bila obsedena z varčevanjem, zdaj pa je južnokorejsko gospodarstvo močnejše in mladi ljudje radi zapravljajo.«

Število južnokorejskih turistov najbolj raste

Zato je Južna Koreja vir, iz katerega se najhitreje povečuje število obiskovalcev tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.

»V Sloveniji se povečuje število gostov iz Južne Koreje. Poleg promocij, ki jih organiziramo skupaj s hrvaškimi kolegi, je k temu precej pripomoglo snemanje južnokorejskih televizijskih dram,« pravi Saša Verovšek Musič iz STO. »Leta 2015 so v Sloveniji in na Hrvaškem snemali dramo Dragi moji prijatelji (Dear My Friends), predlani so samo v Sloveniji snemali Črnega viteza (Black Knight). Južni Korejci radi gledajo takšne drame in si prav tako radi ogledajo kraje, kjer so jih snemali in ustvarjali.«

Slovenijo je lani obiskalo 144.000 južnokorejskih turistov, vendar je vsak povprečno prenočeval samo 1,1-krat, zato Saša Verovšek Musič pravi, da je najprej treba poskrbeti za to, da bi se podaljšal čas obiska, saj bi se tako povečala tudi poraba. »Zato poskušamo čim bolje javno predstavljati Slovenijo, ki lahko pokaže več kakor samo tradicionalne cilje, denimo Ljubljano, Bled ali Postojno, ter poskušamo predstaviti tudi druge lepote naše države.«

Večina udeležencev današnje turistične delavnice še ni bila v Sloveniji, vendar je Adele Kim lani v Slovenijo pripeljala skupino novinarjev in tam preživela 10 dni. »Slovenija nam je bila vsem zelo všeč,« pravi, »je kakor Švica, samo še naravnejša.« Povedala je, da je bilo vsem v skupini, ki jo je vodila, žal, da niso ostali dlje časa, ona pa je nato o Sloveniji pripovedovala tako navdušeno, da jo nameravajo zdaj obiskati številni njeni prijatelji in družinski člani.

Hrvaško je lani obiskalo kar 440.000 Južnih Korejcev, to je 20 odstotkov več kakor leta 2016. Turisti iz te države so med drugim dragoceni gostje tudi zato, ker prihajajo na obisk vse leto. »Na Hrvaškem so prenočili 550.000-krat, in čeprav jih je največ prišlo med majem in oktobrom, je res, da Južni Korejci prihajajo na obisk vse leto,« pravi Mirjana Resner iz HTZ. »Pogosto se odločijo za poročna potovanja, najbolj jih zanima narava, kulturna dediščina in popotovanja. Seveda imajo radi morje, vendar se število južnokorejskih turistov povečuje v prav vseh hrvaških regijah, in to tako v predsezoni kot v posezoni.«

V Sloveniji so južnokorejski obiskovalci po številu že na petem mestu, pravi Saša Verovšek Musič. Več od njih je samo turistov iz Italije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske in Hrvaške, torej so Južni Korejci najštevilnejši gostje iz Azije, njihovo število pa raste najhitreje.

Želijo si povratnike

»Prizadevamo si jih privabiti na drugi ali celo tretji obisk,« pravi Saša Verovšek Musič. »Radi bi dosegli, da bi jim bil prvi obisk tako všeč, da bi spet prišli in takrat ostali dlje časa.« Med drugim jih gotovo privabi golf. Konec letošnjega leta bodo v Ljubljani organizirali mednarodni sejem golfa, in to bo največji poslovno-turistični dogodek, povezan z golfskim turizmom, zato organizatorji veliko pričakujejo prav od Južnih Korejcev, ki so strastni ljubitelji golfa. Tudi slovenska hiša v Jongpjongu je pravzaprav urejena v klubu za golf ob igrišču z 18 luknjami.

V slovenski hiši so si danes vsi prizadevali prikazati Slovenijo kot privlačen cilj. Za to je veliko naredila skupina iz podjetja Jezeršek Catering, ki bo v Jongpjongu ostala do konca zimskih olimpijskih iger in bo poskušala obogatiti vsa srečanja pod slovenskim lesenim kozolcem. Kuhinja, ki so jo pripeljali iz Slovenije v zabojniku, je delala z vso močjo in poleg fužev s tartufi so iz nje prinašali gobovo juho, potico, zavitke, pražence, mesne narezke in še veliko drugega.

Udeleženci delavnice so vse z veseljem pojedli in zraven pili radgonsko penino, med njimi seveda ni bilo nikogar, ki si ne bi želel videti Slovenije.

»Zdaj je pravi trenutek za promocijo,« mi pove Ohn Kju Hong, eden od udeležencev delavnice. »Južni Korejci so do pred kratkim odhajali v Evropo, da bi videli čim več držav na enem potovanju, zdaj pa bi radi dlje časa ostajali v posameznih državah in si jih podrobneje ogledali.«

»Slovenija se nam ne zdi draga,« pravi Adele Kim, »prečudovita je v vseh pogledih, morala bi samo dejavneje javno predstavljati svoje lepote.« Slovenski turistični strokovnjaki so v Jongpjongu počeli natanko to.