Stojan Petrič: »Odprimo se in bodimo svet!«

Pjongčang – S Stojanom Petričem, predsednikom sosveta podjetja Kolektor in predsednikom sosveta medijske hiše Delo, sva se pogovarjala v Slovenski hiši, urejeni ob progah za alpsko smučanje v Jongpjongu, morda najlepšem delu okrožja Pjongčang. V ozračju dogajanja na olimpijskih igrah, ki so se v petek začele na bližnjem olimpijskem stadionu, sva najprej morala nekaj besed reči o zasneženih hribih.

Kako vam je všeč Pjongčang?

Malo me je presenetil, saj nisem pričakoval, da so smučišča tako blizu. Po tem me nekoliko spominja na avstrijske kraje, denimo na Obertauern. Mislim, da je kraj monden in da so se organizatorji zelo potrudili, ko so ga urejali.

Sva v Slovenski hiši, ki jo bodo uradno odprli jutri, in Slovenija je zaradi nje in Kolektorja kot glavnega sponzorja prvič po osmih letih navzoča na olimpijskih igrah ne samo kot športna država, ampak tudi kot poslovni in turistični cilj. O čem razmišljate ob tej priložnosti?

Ko so me vprašali, ali bi bil Kolektor pripravljen postati pokrovitelj Slovenske hiše v Koreji, sem se v mislih vrnil dvajset let v preteklost, ko sem prvič prišel v Južno Korejo. To je bilo leta 1997, ko je bila Koreja v veliki krizi. Podobno se je potem zgodilo v Sloveniji v letih 2012 in 2013, takrat smo pravzaprav spoznali, kaj pomeni kriza. Rušili so se veliki sistemi, iskali so rešitve v tujem kapitalu. Podobno se je nato zgodilo tudi nam in tako smo prišli v Južno Korejo in prevzeli podjetje Sinyung. V koncernu Kolektor smo nato to upoštevali in presodili, da bi bilo prav, da kot edino slovensko podjetje v Koreji sponzorsko podpremo odprtje slovenske hiše. Hiša bo tako športno kot gospodarsko in delno celo politično središče, saj so vse to zmagovalna področja, če upoštevamo, da tudi tisti, ki zmaga v politiki, vodi državo.

Kolektor je tu že dvajset let. Vi osebno imate s Korejo posebne stike. Kakšni so vaši vtisi o tej državi?

Zdi se mi zelo pomembno, da razumemo kulturo Korejcev, tako delno spoznaš tudi kulturo drugih azijskih držav. Kot podjetje smo navzoči v številnih državah Daljnega vzhoda, in to je vedno nov izziv. V Koreji me je presenetilo, kako mladi spoštujejo starejše, saj resnično razumejo, da neko starostno obdobje ne pomeni samo znanja, ampak tudi modrost. To me je presenetilo tudi v odnosih med našimi zaposlenimi in direktorji v Koreji.

Toda to je samo del zgodbe. Drugi del je njihova gospodarska moč, ki me je presenetila. Azijske dežele – tako Južna Koreja kot Japonska, Kitajska in Indija – postajajo gibalo svetovnega gospodarstva in upam, da bo tako tudi v prihodnje, saj bi nam to vsem koristilo. Ne bi rad videl, da bi se razvil protekcionizem, kakor se dogaja v Ameriki. Radi bi imeli odprto gospodarstvo, v katerem se najbolje godi tistemu, ki je najboljši, ne pa da državni ukrepi nevtralizirajo naravne tokove.

Koreja se je po težavah, ki jih je imela leta 1997 in 1998, dvignila nadnje in se razvila v pomembno silo na številnih področjih. Prav zato moramo upoštevati, da bi trenja med Severno in Južno Korejo povzročila veliko katastrofo v globalnem gospodarstvu. Prav zaradi moči, ki jo ima Južna Koreja, bi prej rekel, da ne verjamem, da se bodo med seboj vojaško spopadli pripadniki istega naroda. Če že obstajajo trenja, so jih povzročili politiki. Verjamem namreč v združitev.

Omenili ste krizo, v kateri je bila Južna Koreja, ko ste jo prvič obiskali. Mislite, da bi se Evropa in Slovenija lahko česa naučili iz te lekcije? To bi bilo še posebno pomembno zdaj, ko vrednosti na borzah spet padajo.

Slovenija in Evropa sta se iz tega veliko naučili. Ko smo tudi sami pregreli gospodarstvo in se znašli v krizi, je Azija reševala svet. Tudi v Sloveniji smo se iz tega veliko naučili, zato smo kot gospodarstvo in tudi sami menedžerji zelo previdni pri zadolževanju. Zato ne pričakujem podobnega stanja, v kakršnem smo se znašli v letih 2008 in 2009 oziroma kakršnega je imela Koreja v letih 1997 in 1998. Svetovno gospodarstvo upošteva cikluse rasti in padcev, zato prav tako kot je treba v podjetju zagotoviti diverzifikacijo proizvodnje in trga, je tudi v svetovnem gospodarstvu pomembno, da zagotovimo diverzifikacijo gospodarske rasti. To se nam zdaj dogaja: države v razvoju dosegajo visoko rast, vendar ne takšne, kakršno so imele pred leti 2009 in 2010. Ne verjamem, da se svetovno gospodarstvo lahko tako zamaje, da bi se zgodil kolaps.

Kako se vam zdijo povezane olimpijske igre in gospodarstvo? In koliko koristi bodo imele od športnih iger države, ki bodo dejavneje sodelovale na olimpijskih igrah?

Korejski partnerji so nam povedali, da pričakujejo, da bodo zaradi olimpijskih iger imeli tudi gospodarske koristi, ne samo stroškov. Po drugi strani upam, da se bodo gospodarstveniki zaradi obiskov povezali s svojimi partnerji. Zjutraj sem se pogovarjal s partnerji podjetja Mando, ki ima skupno podjetje z nemškim proizvajalcem iz avtomobilske industrije Brose. Nisem pričakoval, da bom prav zaradi olimpijskih iger lahko prišel do samega predsednika podjetja, ki ima približno pet milijard dolarjev prihodkov na leto in zaposlenih okoli 15.000 ljudi. Toda njegov predsednik Čung Mong Von je predsednik hokejske zveze Južne Koreje, zato sva se srečala na tekmi med Slovenijo in Korejo.

Tudi politika mora doumeti, da olimpijske igre ne poznajo sporov, ampak da so to igre prijateljstva, duha, strasti, vztrajnosti in športnega boja. Zelo me veseli, da se je tudi naša ministrica za izobraževanje in šport Maja Makovec Brenčič udeležila tekme, saj smo se spet lahko prepričali, da je sporazumevanje, ki ga pomagajo vzpostaviti politiki, koristno tudi za sodelovanje med nami gospodarstveniki.

Na Daljnem vzhodu imajo svojevrstno kulturo sporazumevanja, zaradi katere vam gostitelji ne bodo vedno povedali, kaj od vas pričakujejo, vendar bodo zelo cenili, če boste naredili korak več in pokazali, kako pomembni so za vas. Mislite, da bo Slovenska hiša opravljala podobno nalogo?

Mislim, da Korejci odprtje Slovenske hiše prvič po več letih doživljajo kot nekakšno priznanje. Če se vrneva h kulturi, moram povedati, da se večno učim, tako od Japoncev kot od Korejcev in Kitajcev, in to se mi zdi poseben izziv. Pozoren sem predvsem na tiste majhne stvari, po katerih vidijo, da jih poznaš, zato te tudi bolj cenijo.

To bodo tehnološko najnaprednejše olimpijske igre. Je to tudi za Vas priložnost za novo sodelovanje?

Korejci prehajajo na to, čemur v Evropi rečemo industrija 4.0, torej na digitalizacijo, s katero preoblikujejo proizvodne procese. Mislim, da je Južna Koreja na tem področju zelo napredovala in bi se rada s tem pohvalila. V Seulu so vzpostavili omrežje 5G, o tem smo se tudi osebno prepričali.

Ta napredek je predvsem izziv za mlade, in če politika to razume, mora razvijati izobraževanje mladih tako, da se usmerijo v eksponencialne tehnologije. To so tehnologije, ki jih vsi približno podobno poznamo. Razlikujemo se samo po prebivalcih v posameznih državah in količini denarja, ki ga imajo države na voljo. Toda vsak narod ima genije, ki zmorejo ustvariti novo tehnologijo, zato je predvsem politika dolžna podpreti mala in mikro podjetja, ki omogočajo, da se ljudje usmerijo v eksponencialno tehnologijo.

V Kolektorju dajemo tej tehnologiji prednost, z znanjem, ki ga imamo in ga bomo imeli, pa bomo poskušali najti pravi način sodelovanja s partnerji v Koreji. Predvsem z našim podjetjem, ki tu že deluje.

Bi lahko rekli, da so vaše izkušnje, ki jih pridobivate v Koreji, enako navdihujoče, kot so dobičkonosne?

Lahko rečem, da oboje drži. Predvsem spoštujem naše podjetje Sinyung, ker poskuša sámo reševati tržne in razvojne težave. S tehnologijo, ki smo jo prinesli iz Evrope v Azijo in jo nato križali z japonsko, so zdaj uspešni tako kot mi v Sloveniji.

Ko smo leta 1999 prvič prišli v to podjetje, je imelo samo tri milijone dolarjev prometa, zdaj ga ima več kot desetkrat več. Kolektor Sinyung je največji proizvajalec komutatorjev v Koreji. S programom, ki smo ga prinesli iz Evrope, smo se vključili v hibridiko, razvijamo tudi nov program, magnetiko. Nov del eksponencialnih tehnologij nas še čaka.

Kaj pričakujete od Slovenske hiše?

Pri menjavi med Slovenijo in Južno Korejo je treba povedati, da ta znaša manj kakor pol milijarde evrov, slovenski uvoz pa je skoraj desetkrat večji od izvoza. Pri naložbah pričakujem več poguma tako od slovenskih kot korejskih podjetij. Kot častni konzul Koreje v Sloveniji sem večkrat iskal partnerje, ki bi vlagali pri nas, vendar je to naporno zaradi več vzrokov, predvsem pa zato, ker so nekatere druge evropske države privlačnejše zaradi nižjih stroškov. Pri naložbah je treba narediti več od tega, kar ponujamo v Slovenski hiši, vendar je to samo del zgodbe. Drugi del zgodbe je zelo pozitiven: to je tisti del, ki je povezan s turizmom. Vsako leto Slovenijo obišče več kot 100.000 Korejcev, ki radi prihajajo k nam, saj ima Slovenija kraje, kakršna sta Ljubljana in Bled, ter morje. Rad bi videl, da bi vzpostavili neposredne letalske lete od Seula do Brnika, kajti če korejske turiste zadržimo pri nas samo dva dni in vsak od njih zapravi po samo petdeset evrov na noč, bi bil to že velik zaslužek. Kot častni konzul sem na to opozoril med srečanji.

Po drugi strani sem prepričan, da se bom v Slovenski hiši srečal z našimi športniki, in tega se zelo veselim. Zelo vesel bi bil, če bi dobili medaljo, medtem ko sem tu. Poleg tega upam, da bodo tudi tuji športniki obiskali Slovensko hišo.

Kaj za konec iz Pjongčanga sporočate slovenskim podjetnikom in politikom?

Poiščite rešitve tudi v Aziji, ne samo v Evropi. Bodite pogumni, spoznajte kulturo in tako boste zmanjšali tveganje, ki ste mu izpostavljeni, in mislim, da bi bilo to dolgoročno koristno za vsako podjetje. Skratka, odprimo se in bodimo svet. To je smisel globalizacije in internacionalizacije. Meni je to uspelo in vsakomur želim, da bi mu to uspelo.