»Če česa v Sloveniji ne manjka, je to znanje« (video)

V videointervjuju Primož Kučič, direktor digitalnih rešitev v Telekomu Slovenije, podrobneje pojasni, zakaj se morajo podjetja pred vsako digitalizacijo najprej vprašati: Kje so moji podatki?

Ko danes govorimo o umetni inteligenci, digitalizaciji in podatkih, se razprava največkrat vrti okoli novih orodij, avtomatizacije in produktivnosti. Manj pozornosti namenjamo vprašanju, kaj vse stoji v ozadju teh storitev: podatkovnim centrom, omrežjem, procesorski moči in energetskim sistemom, ki omogočajo njihovo delovanje.

Digitalna suverenost zato postaja veliko širše vprašanje: kdo nadzoruje digitalno infrastrukturo, kje se podatki obdelujejo in s katerimi pravili so zaščiteni.            

Geopolitične napetosti, vse večja odvisnost od globalnih tehnoloških platform in nagel razvoj umetne inteligence so digitalno infrastrukturo postavili med ključne dejavnike odpornosti, konkurenčnosti in strateške avtonomije. Kot poudarja Primož Kučič, direktor Digitalnih rešitev, je digitalna suverenost stvar odločitve, pri čemer morajo podjetja že na začetku vsake digitalne preobrazbe odgovoriti na temeljno vprašanje: Kje so moji podatki?

Ali ima Slovenija dovolj znanja, infrastrukture in ambicij za gradnjo digitalno suverene prihodnosti? O tem, zakaj postajajo lokacija podatkov, robno računalništvo in lokalna digitalna infrastruktura ključni dejavniki razvoja podjetij in države, smo se pogovarjali s Primožem Kučičem.

Še pred časom je bila digitalna suverenost nekaj abstraktnega. Kaj se je spremenilo, zakaj danes postaja zelo konkretno poslovno vprašanje?

Digitalna suverenost je dejansko eden od ključnih temeljev za nadaljnji razvoj podjetij, državnih institucij in države. To je posledica predvsem aktualnih geopolitičnih razmer. Obvladovanje podatkov oziroma vprašanje, kje so podatki, postaja ena ključnih postavk poslovanja vsakega podjetja. To, da vemo, kje so podatki in pod katerim zakonodajnim vplivom so, daje podjetjem dodatno varnost, da bodo takrat, ko bo to treba, res na pravem mestu.

Primož Kučič poudarja, da se mora vsaka digitalna preobrazba začeti z vprašanjem, kje so shranjeni podatki podjetja. FOTO: Jože Suhadolnik

Danes ni pomembno samo, kje so podatki shranjeni, ampak tudi, kje se obdelujejo. Zakaj postaja lokacija infrastrukture tako pomembna?

Lokacija podatka res postaja dobrina. Ali se kdaj vprašamo, kam vse gredo naši podatki? Kje vse so? Kje je moj osebni podatek? Kje je vaš osebni podatek? Kdo z njim razpolaga? Katere modele trenira? Teh vprašanj si pogosto sploh ne zastavimo več. Ko sprejmemo splošne pogoje za uporabo katere koli aplikacije, ki deluje kjer koli po svetu, redko preberemo, kaj dejansko zajemajo. Če pa izhajamo iz sebe in predvsem iz poslovnih procesov, moramo te stvari pogledati nekoliko bolj kritično.

Zato je podatek oziroma informacija o tem, kje podatek je, izredno pomembna za vsakogar. Sploh takrat, ko pride do težav, je pomembno, da je podatek v podjetju, ki mu lahko zaupaš, kjer ti je dostopno, in znotraj regulatornega vpliva, v katerem si tudi sam.

Zakaj je danes za podjetja pomembno, da imajo oblak, podatkovne centre, povezljivost, kibernetsko varnost, podatkovno podporo pri lokalnem partnerju, recimo pri vas?

Dostop do podatkov v trenutku, ko jih potrebuješ, in pri zanesljivem partnerju ti daje podlago, da deluješ odporno, na svojem področju in znotraj svojega regulatornega okvira. Predvsem pa bi rekel, da na ta način delujemo tudi na podlagi zaupanja. Zaupanja v delovanje, zanesljivost sistemov in dosegljivost v ključnih trenutkih. Zato so lokalni partnerji pomembni. Tudi zato, ker najbolje poznajo lokalne okoliščine, lokalno zakonodajo, delujejo v tem zakonodajnem, pa tudi regulatornem in kulturnem prostoru. Implementacije z lokalnimi partnerji so zato hitrejše, bolj gladke in boljše.

Kaj bi moral danes vedeti direktor podjetja? Katero vprašanje o digitalni infrastrukturi si podjetja še vedno postavljajo prepozno?

Vsak direktor in vsak odločevalec, ko na novo zastavlja neko digitalizacijo, se mora najprej vprašati: Kje so moji podatki? Urejena baza podatkov je temelj za digitalizacijo vsakega podjetja. Ko si odgovori na to vprašanje in ko zbere bazo podatkov, se mora pa vprašati: Kje se bodo moji podatki obdelovali in kje bodo, tako v fazi obdelave kot potem v sami produkciji? In to je eno temeljnih vprašanj, ki si jih moramo zastaviti, preden se lotimo resne digitalizacije.

Bo prihodnja konkurenčnost podjetij odvisna tudi od tega, kdo bo imel dovolj zmogljivo, varno in energetsko vzdržno digitalno infrastrukturo?

Konkurenčnost podjetij je najprej odvisna od njihove strategije, kreativnosti, poslovnih modelov in tržnih razmer. Če pa podjetje vzpostavlja novo infrastrukturo oziroma dodatno digitalizira svoje poslovanje, da bi postalo konkurenčnejše, je seveda pomembno, kakšno digitalno infrastrukturo vzpostavlja. Suverena digitalna infrastruktura je lahko eden od temeljev boljše konkurenčnosti slovenskih podjetij v Sloveniji in širše.

Digitalna suverenost postaja eno ključnih vprašanj razvoja podjetij, države in digitalne infrastrukture. FOTO: Depositphotos

V povezavi z umetno inteligenco največkrat govorimo o orodjih in produktivnosti, premalo pa o sami infrastrukturi in energiji, ki je v ozadju. Kako velik infrastrukturni izziv prinaša umetna inteligenca?

Razvoj umetne inteligence je res velik infrastrukturni izziv. Če ga primerjamo z nečim, kar je širši javnosti morda že bolj znano, na primer z vpeljavo električnih vozil in zagotavljanjem zadostne priključne moči za vsa vozila in polnilnice, vidimo, da ima energetsko omrežje kar nekaj težav. Zelo podobno je tudi pri umetni inteligenci. Velik porast podatkov in hitrost, s katero moraš zagotavljati prenos podatkov med eno in drugo lokacijo, in pa dejansko, kje se umetna inteligenca pravzaprav poganja v vseh teh podatkovnih centrih, so ključni izzivi. Zagotovitev vseh podatkovnih povezav, podatkovnih centrov ali pa vse spremljajoče infrastrukture je eden največjih izzivov za infrastrukturna podjetja. Kako vse to zagotoviti, da bo ustrezno delovalo? Modelov ne bomo trenirali pri sebi, ampak nekje, kjer je dovolj procesne moči in energije, v praksi pa bomo morali zagotoviti, da bo umetna inteligenca ali pa aplikacije, ki bodo delovale na umetni inteligenci, delovale čim bližje uporabniku. Zato bo treba zagotoviti infrastrukturo čim bližje robu, torej čim bližje uporabniku in kraju, kjer uporablja te storitve. Tako bo lahko storitve, ki jih tehnologija ponuja, tudi dejansko uporabljal, in bodo služile svojemu namenu.

Omenili ste robno računalništvo. Zakaj se zdaj o tem več pogovarjamo? Zakaj je to zdaj pomembno?

Robno računalništvo je pojem, ki je širši javnosti morda nekoliko manj znan. Njegov obstoj oziroma zagotavljanje tako imenovanega edge computinga pa je eden ključnih pogojev za nemoteno delovanje storitev. Predstavljamo si, da bomo določen podatek potrebovali takoj oziroma da bomo potrebovali obdelavo podatka ali določeno operacijo čim bližje uporabniku. Z robnim računalništvom končnim uporabnikom zagotavljamo tudi, da njihove storitve delujejo nemoteno in da se podatki, ki jih potrebujejo oziroma se obdelujejo v teh procesih, obdelujejo v reguliranem in znanem okolju. Ob tem podatki ne zapuščajo meja naše države, kar je še posebej pomembno pri obdelavi osebnih podatkov.

Kakšno vlogo bodo imeli telekomunikacijski operaterji in konkretno Telekom Slovenije pri digitalni suverenosti držav in podjetij?

Vsa infrastrukturna podjetja, od energetike do operaterjev, predvsem pa bi tu izpostavil Telekom Slovenije, bodo imela ključno vlogo pri zagotavljanju digitalne suverenosti Republike Slovenije. Zagotavljanje primerne hrbtenice in celotne infrastrukture za delovanje teh storitev je eden ključnih temeljev za delovanje Slovenije kot digitalne države. Podjetja, ki zagotavljajo digitalno infrastrukturo, morajo voditi Slovenijo oziroma ji pomagati pri dejanski vzpostavitvi digitalne suverenosti. Tega nihče ne more narediti sam. To lahko naredi samo Slovenija kot celota, tako tisti, ki zagotavljajo infrastrukturo, kot tisti, ki jo uporabljajo.

Menim, da bi morala biti digitalna suverenost jasneje opredeljena tudi kot strategija Republike Slovenije. Slovenija bo s tem pridobila več konkurenčnosti in dejanske suverenosti, hkrati pa bo zmanjšala odvisnost od tujih tehnologij in držav ter lahko razvijala svoje gospodarstvo tako, kot si želi.

Lokalna digitalna infrastruktura podjetjem omogoča večjo odpornost, hitrejšo podporo in boljši nadzor nad ključnimi sistemi. FOTO: Jože Suhadolnik

Zakaj lahko z gotovostjo rečete, da je Telekom Slovenije pravi partner za tako digitalno okolje?

Telekom Slovenije je pravi partner za tako digitalno okolje, ker imamo vse, kar je potrebno za ustrezno delovanje podjetja. Imamo zelo širok portfelj storitev, lokalno prisotnost, odpornost in infrastrukturo. Sledimo vsem tehnološkim trendom in smo med prvimi, ki jih uvajamo tudi v svoje poslovanje in jih nato ponudimo trgu. Zelo pomembno je tudi, da smo eden najpomembnejših ponudnikov na področju zagotavljanja kibernetske varnosti. Torej: ponudba, varnost, odpornost, zanesljivost, lokalnost in prilagodljivost.

Kako boste ta krog storitev, rešitev in infrastrukture v prihodnje še širili in dopolnjevali?

Smotrno. Ne skačemo na vsako žogo takoj, ko pride. Najprej vsako tehnologijo proučimo in ocenimo, kako lahko pomaga slovenskim podjetjem, pa tudi nam pri boljšem delovanju. Če ocenimo, da je smiselna in zanjo najdemo pravo aplikativno okolje oziroma ustrezno uporabo, jo seveda ponudimo tudi na trgu. Delujemo po pristopu razvoja, preverjanja in nato implementacije.

Kako je glede digitalne suverenosti v Sloveniji? Imamo dovolj znanja, infrastrukture in ambicij, da lahko gradimo neodvisen digitalni prostor?

Če česa v Sloveniji ne manjka, je to znanje. Infrastrukturo pa gradimo postopno. Verjamem, da bomo zgradili dobro infrastrukturo, ki bo zadostila vsem potrebam slovenskega gospodarstva. Glede na podatke sicer druge države vlagajo bistveno več sredstev, npr. v AI infrastrukturo, mislim pa, da je prava pot, da tovrstno infrastrukturo zgradimo postopno, učinkovito in s primerno donosnostjo za vse deležnike v procesu. Menim tudi, da znamo z lastnim znanjem graditi izvrstno uporabniško izkušnjo in da smo pri tem celo eni boljših v Evropi.

Koliko smo zdaj digitalno suvereni?

Rekel bi, da premalo. V Sloveniji je že pred časom stekel prehod v oblak in ta prehod se je tudi izvajal. Ne bi rekel, da smo v oblak drveli nepremišljeno, smo pa veliko podatkov preselili v okolja, ki so zunaj regulative Republike Slovenije. Že večkrat sem poudaril, da je digitalna suverenost stvar odločitve. Odločitev pa je naša. Če se odločimo, da želimo podatke hraniti pri sebi, je to naša odločitev in to lahko zagotovimo. Ali bo to stalo več? Da, stalo bo več. Prav zato je digitalna suverenost vprašanje odločitve. Odločitve o tem, kje bomo slovenska podjetja in družbe hranili svoje podatke.

Naročnik oglasne vsebine je Telekom Slovenije

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.