Slovenija na razpotju: to postaja eno ključnih vprašanj tega desetletja

Digitalna preobrazba je v zadnjih letih postala temelj delovanja gospodarstva, javnih storitev in ključne infrastrukture. Podatki, omrežja, oblačne storitve, kibernetska zaščita in umetna inteligenca danes sestavljajo okolje, od katerega so vse bolj odvisni poslovanje podjetij, delovanje države in varnost posameznikov. Kdo upravlja to okolje, kje se obdelujejo podatki in kako odporni so sistemi, na katerih temelji vsakdanji digitalni promet, postajajo temeljna vprašanja držav, podjetij in institucij.

Evropska unija digitalno avtonomijo krepi z akti o umetni inteligenci, podatkih in čipih, programom Digitalna Evropa ter strožjimi pravili na področju kibernetske varnosti. Ti okviri kažejo, da se je stara celina sistematično lotila digitalne suverenosti, s katero želi izboljšati gospodarsko odpornost in varnost podatkov ter zmanjšati odvisnost od zunajevropskih tehnoloških platform.

V Sloveniji ima pri tem pomembno vlogo Telekom Slovenije, ki v enoten tehnološki ekosistem povezuje omrežja, oblačne storitve, robno računalništvo in kibernetsko varnost. Takšna infrastruktura podjetjem in institucijam omogoča varnejšo uporabo naprednih digitalnih rešitev, več nadzora nad podatki in zanesljivejše delovanje v času.

Digitalna suverenost se začne pri nadzoru nad podatki

Podatki veljajo za eno najpomembnejših dobrin sodobnega gospodarstva. V njih so zbrani poslovni procesi, razvojno znanje, informacije o strankah, finančni podatki in številne druge vsebine, od katerih je odvisno delovanje organizacij. Zato vprašanje, kje so podatki shranjeni, že dolgo ni več edino merilo njihove varnosti.

Podjetja in institucije se vse pogosteje zavedajo, da je enako pomembno tudi to, kdo podatke obdeluje, kdo upravlja infrastrukturo in kdo ima dostop do sistemov, v katerih so shranjeni. Tudi če se podatki fizično nahajajo v Evropi, to še ne pomeni nujno, da so pod popolnim evropskim nadzorom. Pri uporabi globalnih oblačnih storitev lahko na dostop do podatkov vplivajo tudi zakonodajni okviri držav, iz katerih prihajajo ponudniki teh storitev.

Prav zato se v Evropi krepi trend vračanja kritičnih podatkov in digitalnih storitev v lokalna okolja, kjer imajo organizacije večji nadzor nad infrastrukturo, upravljanjem in varnostnimi politikami. Digitalna suverenost v praksi pomeni, da podjetje ohranja nadzor nad svojimi podatki, načinom njihove obdelave in dostopom do njih. Na te potrebe odgovarja tudi koncept suverenega oblaka, ki organizacijam omogoča večjo varnost, preglednost in skladnost pri upravljanju podatkov.

Umetna inteligenca spreminja zahteve do digitalne infrastrukture

Razmah umetne inteligence je v zadnjih letih spremenil pogled na digitalno infrastrukturo. Če so bili podatkovni centri nekoč predvsem podpora poslovnim aplikacijam in shranjevanju podatkov, danes postajajo ključni gradniki razvoja in uporabe naprednih modelov umetne inteligence.

Umetna inteligenca za svoje delovanje potrebuje veliko podatkov, zmogljivo računalniško opremo in veliko energije. Modele je treba najprej naučiti, kar običajno poteka v velikih podatkovnih centrih. Ko pa jih podjetja uporabljajo v praksi, na primer za analizo podatkov, avtomatizacijo procesov ali podporo pri odločanju, postane pomembno predvsem to, da sistem odgovori hitro in zanesljivo.

Zato se del obdelave podatkov vse bolj seli bližje kraju njihovega nastanka. To odpira nova vprašanja o zmogljivosti infrastrukture, energetski učinkovitosti, varnosti in nadzoru nad podatki. Pomembno vlogo pri tem dobivajo robno računalništvo, napredna komunikacijska omrežja in nove arhitekture podatkovnih centrov.

Robno računalništvo prinaša računsko moč bližje uporabnikom

Razvoj umetne inteligence, avtomatizacije in pametnih industrijskih sistemov postavlja nove zahteve tudi pred digitalno infrastrukturo. Številne aplikacije danes ne morejo več čakati na obdelavo podatkov v oddaljenih podatkovnih centrih, saj potrebujejo odzive v realnem času.

Prav zato se vse bolj uveljavlja robno računalništvo, pri katerem se del obdelave podatkov preseli bližje kraju njihovega nastanka. Namesto da bi podatki potovali na oddaljene lokacije, se obdelajo v regionalnih podatkovnih vozliščih, kar skrajša odzivne čase in zmanjša obremenitev omrežij.

Takšen pristop odpira nove možnosti za uporabo umetne inteligence v industriji, logistiki, energetiki, zdravstvu in pametnih mestih. Hkrati izboljšuje zanesljivost storitev, saj omogoča hitrejšo obdelavo podatkov ter učinkovitejše upravljanje digitalnih sistemov.

Robno računalništvo postaja pomemben del evropske digitalne infrastrukture tudi zato, ker omogoča večjo prilagodljivost, energetsko učinkovitost in boljši nadzor nad podatki. Njegova vloga bo z nadaljnjim razvojem umetne inteligence in povezanih naprav le še naraščala.

Kibernetska odpornost postaja poslovna nuja

Z digitalizacijo poslovanja se spreminja tudi narava kibernetskih groženj. Napadi postajajo vse bolj organizirani, avtomatizirani in podprti z umetno inteligenco. Tarče niso več zgolj velike korporacije, temveč tudi srednja in manjša podjetja, javne ustanove ter upravljavci ključne infrastrukture.

Ob tem strokovnjaki opozarjajo, da tradicionalni pristopi k varovanju informacijskih sistemov ne zadoščajo več. Klasični protivirusni programi lahko prepoznajo le že znane grožnje, medtem ko sodobni napadi pogosto uporabljajo povsem nove metode, ki jih je težko zaznati z običajnimi varnostnimi orodji.

Zato organizacije vse pogosteje uporabljajo napredne sisteme za zaznavanje in odzivanje na grožnje. Ti spremljajo dogajanje v omrežjih, napravah in aplikacijah ter v realnem času prepoznavajo sumljive aktivnosti. Vse pomembnejšo vlogo ima tudi arhitektura ničelnega zaupanja (Zero Trust), ki temelji na stalnem preverjanju uporabnikov, naprav in dostopov do podatkov.

Kibernetska varnost danes ne pomeni več zgolj preprečevanja napadov. Enako pomembna postaja sposobnost organizacije, da ob incidentu ohrani delovanje ključnih procesov in se čim hitreje vrne v normalno poslovanje. Prav zato se vse pogosteje uporablja izraz kibernetska odpornost, ki združuje preventivo, zaznavanje groženj, odzivanje na incidente in učinkovito okrevanje po napadu.

Pomen sistematičnega upravljanja varnosti dodatno krepijo tudi regulatorne zahteve. Direktivi NIS2 in DORA ter prenovljeni Zakon o informacijski varnosti od organizacij zahtevajo višjo raven zaščite, upravljanja tveganj in poročanja o incidentih.

---

Naročnik oglasne vsebine je Telekom Slovenije 

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.