Domen Prevc brez filtra: »Prvotni načrt se mi je povsem 'sfižil'«

Javnost že leta z zanimanjem spremlja družino Prevc, od rekordov in medalj do njihovih umirjenih nastopov zunaj skakalnic. Veliko pozornosti vedno pritegne tudi 25-letni Domen Prevc, ki je že po prvem vprašanju o tem, kdo je Domen Prevc, presenetil s preprosto mislijo: »Mislim, da je smisel življenja, da uživaš v majhnih trenutkih.«

Žene ga želja po tem, da vsak dan odkrije nekaj novega, in šport mu je pri tem odprl veliko vrat, rezultati pa so mu dali več svobode pri načrtovanju prihodnosti. Zanima ga, kakšno pot si bo ustvaril in kaj lahko pusti naslednjim generacijam. »Ko bom star 70, 80 ali 90 let in bom gledal nazaj, bi si rad rekel: ja, to sem pa res nekaj ustvaril,« je povedal v pogovoru z moderatorko dr. Mileno Fornazarič, programsko vodjo poslovne konference Delovega poslovnega centra (DPC) z naslovom Šport je posel: kako ustvariti zmagovalce prihodnosti.

»Zakaj je pri nas skoraj bogokletno, če si želiš nekaj več?«

Domen Prevc: »Po letih discipline je dobro, da si znamo priznati tudi uspeh.« FOTO: Voranc Vogel

Svetovni in olimpijski prvak, svetovni rekorder z zmago na novoletni turneji in z velikim kristalnim globusom v rokah si je po svetovnem rekordu kupil rolex, saj kot pravi: »Zdi se mi normalno, da si človek po dolgih letih discipline in odrekanja prizna, da je dosegel nekaj velikega. Nič ni narobe, če si želiš nekaj več. Po eni strani je lepo biti skromen, ampak skromen moraš ostati v smislu, da ostaneš na realnih tleh in da veš, kaj te je pripeljalo do teh rezultatov in katere so tiste vrednote, ki te pripeljejo tja. Potem je pa seveda pomembno, da se nagradiš, da možgančkom daš malce 'cukrčka'. Vsi tukaj želimo več denarja, svobode, prostega časa, čim več tudi monetarnih dobrin. Ne vem, zakaj je v Sloveniji kar bogokletno, če si želiš imeti nekaj več. Kdor več vloži, naj se mu potem to tudi obrestuje. S tem ni nič narobe. Lahko smo veseli za take zgodbe, saj s tem navdušujemo drug drugega in ustvarjamo boljše razmere za naslednje generacije.«

Od pilotske šole na Floridi do helikopterja nad Planico

Prevc je priznal, da ga je že kot najstnika resno mikal pilotski poklic. FOTO: Voranc Vogel

Vseeno pa pri njem največ šteje letenje, in to ne samo na skakalnici. Že kot najstnik je resno razmišljal, da bi šel po drugačni poti. »Nisem načrtoval, da bom postal ne vem kako uspešen športnik. Naredil sem si načrt in v devetem razredu sem si rekel, da če do četrtega letnika osvojim celinski pokal, torej drugo ligo pri nas, potem bom šel pa za pilota na Florido, v Ameriko. Ampak ta plan se je potem hitro spremenil, pravzaprav 'sfižil'«.

Skakalni as je poudaril, da sta potrpežljivost in dolgoročno razmišljanje ključna tako v športu kot poslu. FOTO: Voranc Vogel

Čeprav se je ta načrt obrnil po svoje, pa danes vseeno opravlja izpit za pilota helikopter. Pravi, da si je tega želel že pred leti, a je hitro ugotovil, da gre za precejšen finančni zalogaj. Potem se je oglasilo slovensko podjetje, ki je v njegovi želji po letenju prepoznalo dobro zgodbo. Njemu bo pomagalo do izpita, sam pa bo zanje ustvaril promocijsko sodelovanje. Razmišlja že o Planici in o tem, kako bi bilo, če bi lahko gostje tja prišli po zraku. »Naj gostje priletijo v Planico, tako kot mi priletimo na dno skakalnice,« je povedal. In to je njegov način razmišljanja: malo otroške igrivosti, malo poslovne logike in veliko letenja, predvsem pa občutek popolne svobode, ki jo očitno išče tudi zunaj športa.

»Pomembno je, da gre krivulja na dolgi rok navzgor«

Domen Prevc je prepričan, da je treba razmišljati dolgoročno – v športu in poslu. FOTO: Voranc Vogel

Ima pa Domen Prevc tudi precej življenjski nasvet za menedžerje. »Od zunaj se vedno vidi samo končna slika: športnik z medaljo, podjetnik z uspešno firmo, človek, ki mu je očitno uspelo. Ne vidijo pa se vse neprespane noči, zgrešene odločitve, slabi sestanki in tisto neprijetno vprašanje, ali bo vse skupaj sploh zdržalo. Zbranost iz športa v posel lahko prenesemo tako, da tudi v poslu na vse gledamo dolgoročno. Pomembno je, da gre krivulja na dolgi rok navzgor,« je razmišljal.

Davek na uspeh? »Ni več pristnega dnevnega stika«

Ker si včasih na vrhu tako v poslu kot v športu čisto sam, je bilo treba preveriti, kako se počuti v takšnem položaju. »V tem, da si ne morem časa vzeti za vse, je velika samotnost. Ko si v zanosu in ko nekaj gradiš, se zavedaš, da imaš prav v tem trenutku najboljšo priložnost ustvariti večjo zgodbo. In zato temu namenjaš ves čas – da boš imel potem naprej lepšo prihodnost. S pravimi prijatelji nimaš pristnega dnevnega stika, da bi se o vsem pogovoril. Imaš nekaj ljudi, vendar to ni velik krog prijateljev, ki bi se jim lahko res posvetil, ker je šport trenutno moja velika prioriteta,« je gostom konference zaupal vrhunski športnik, ki ga poleg vsega zanimajo tudi finance in kam se vrti naš svet. Za konec pa nas je vse skupaj v svojem hudomušnem slogu poslal delat: »Uporabil bi grški rek – Acta non verba, torej, zdaj je čas, da gremo delat.«

Emil Tedeschi, predsednik uprave Atlantic Grupe, Franjo Bobinac, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, Domen Prevc in Stojan Petrič, predsednik Nadzornega sveta Kolektorja FOTO: Voranc Vogel