Filip Flisar brez zavor: Sumljivi ljudje te hitro najdejo

Javnost ga naravnost obožuje. Tokrat je brez olepševanja govoril o slavi, ljudeh, ki se začnejo lepiti nate, ko ti uspe, pa tudi o tem, zakaj športnika ne moreš »narediti« po načrtu.

»Vzgoja športnika ni projekt, pri katerem si rečeš: zdaj bom pa naredil svetovnega prvaka,« je povedal Filip Flisar na poslovni konferenci Delovega poslovnega centra (DPC) z naslovom Šport je posel: kako ustvariti zmagovalce prihodnosti. Na okrogli mizi z naslovom Kako iz talenta nastane šampion, ki jo je vodil Igor E. Bergant, so sodelovali še Darja Garnbret, Rebeka Zdešar, Janez Bijol in Katja Fašink, menedžerka Eme Kozin.

»Šport je psihofizično turbulentna stvar«

Nekdanji svetovni prvak v smučarskem krosu meni, da vrhunskega športnika ni mogoče ustvariti po vnaprej pripravljenem načrtu. FOTO: Voranc Vogel

Filip Flisar je eden redkih slovenskih športnikov, ki zna precej neposredno povedati tudi stvari, o katerih drugi raje govorijo malce bolj previdno. Brez olepševanja pove, da športnika uspeh lahko hitro zavede. Rezultati, medijska pozornost in ljudje, ki bi radi bili zraven, vse to pride zelo hitro, še posebej ko začneš zmagovati.

»Šport je psihofizično turbulentna stvar,« je povedal. Enkrat prihajajo rezultati, drugič padci, vmes gre lahko kaj narobe tudi v zasebnem življenju. Potem pride še slava in takrat, pravi Flisar, športnik zelo hitro izgubi občutek, kdo sploh je in komu lahko zares zaupa. Zato po njegovem vsak športnik potrebuje nekoga, ki ga zna ustaviti in prizemljiti. »Potrebuješ oporni steber, ki te drži na mestu in ti reče: 'Glej, to si ti. To je tvoja pot',« je razmišljal nekdanji svetovni prvak v smučarskem krosu.

Posebej je izpostavil starše, vendar ne zaradi financ, ampak zaradi občutka varnosti in zaupanja, ki ga nudijo. Ko okrog športnika začne krožiti vedno več ljudi, ta težko loči, kdo mu želi dobro in kdo bi bil rad samo del zgodbe. »Veliko ljudi se želi s tabo okoristiti,« je odkrito priznal in prav zato se mu zdi odnos med športnikom in družino ena najpomembnejših stvari v vrhunskem športu. Nekdo mora ostati ob tebi tudi takrat, ko ni rezultatov, ko ni kamer in ko se vse skupaj ne zdi več tako glamurozno, kot je videti od daleč.

Tik pred diplomo skrbel za finance in ekipo

Flisar opozarja, da se z rezultati in prepoznavnostjo hitro pojavijo tudi posamezniki, ki želijo biti del uspešne zgodbe. FOTO: Voranc Vogel

Na Flisarjevi športni poti ni bilo vse postlano z rožicami. Starši so bili ločeni, živel je pri mami in v nekem trenutku je moral sprejeti odločitev, ali bo dokončal študij ali pa bo vse stavil na šport.

»Bil sem tik pred diplomo, moral sem sam skrbeti za finance, za ekipo, za vse stvari,« je povedal in dodal, da ni mogel ves dan trenirati, skrbeti za regeneracijo in tekme. Ob športu je moral urejati tudi tisto manj bleščečo stran kariere, od denarja do organizacije ljudi okoli sebe. Zato ne gleda z romantičnimi očmi na zgodbe o tem, kako nastane vrhunski športnik. V ozadju so namreč tudi položnice, dvomi, logistika in pritisk, ali se bo vse skupaj sploh izšlo. Morda je prav zaradi tega pozneje znal tako dobro razumeti, da športnik potrebuje ljudi, ki mu stojijo ob strani, ne samo takrat, ko zmaguje.

»Slovenci smo dobri, ker nismo bili razvajeni«

Flisarjev pogled na slovenski šport je nekaj posebnega, ker po njegovem mnenju Slovence od številnih drugih športnih narodov loči predvsem to, da veliko naših športnikov ni odraščalo v idealnih razmerah. »Večinoma smo zrasli v relativno težkem okolju oziroma nismo imeli vsega postlanega,« je povedal. Zdi se mu, da znajo slovenski športniki v težkih trenutkih pogosto iti dlje od drugih. Ob pritiskih, poškodbah, slabih rezultatih ali ko je videti, da stvari razpadajo, se hitro pokaže, kdo je vajen tudi manj udobne poti. »Če si od malega razvajen, boš v težkih situacijah hitro pokleknil,« je bil neposreden in priznal, da je šport danes povsem drugačen kot pred leti. Več je denarja, razmere so boljše, več je podpore in okolje je bolj profesionalno, kar je dobro, a hkrati se odpira vprašanje, kako ohraniti tisto strast, zaradi katere so slovenski športniki tako posebni.

Flisar ne idealizira trpljenja ali slabih razmer. Bolj opozarja, da športnik potrebuje karakter, ne samo infrastrukture. Zato se mu zdi pomembno, da mladi še vedno slišijo zgodbe ljudi, ki niso imeli lahke poti, pa so vseeno prišli do vrha.

Športnik danes ni več samo športnik

Današnji športniki poleg rezultatov gradijo tudi svojo javno podobo, skrbijo za sponzorje in družbena omrežja. FOTO: Voranc Vogel

Odkar vrhunski šport ni več samo tekmovanje in lov za rezultati, so športniki postali tudi javne osebnosti, blagovne znamke in obrazi številnih partnerjev. »Ko sem jaz začel, družbenih omrežij praktično ni bilo. Danes mora športnik poleg treningov razmišljati še o objavah, sponzorjih, svoji podobi in vsem, kar pride zraven,« je razkril Flisar in še, da športnik ne more biti strokovnjak za vse in naj njegova glavna naloga ostane šport. Pomembno vlogo imajo tudi menedžerji in ljudje v ozadju, ki skrbijo za sponzorje, komunikacijo, družbena omrežja in vse drugo, kar športniku omogoča, da se osredotoči na trening.

Tudi sam je vedno izbiral partnerje, s katerimi se je lahko poistovetil. Ni ga zanimalo samo, kdo ponuja največ denarja, ampak predvsem, ali lahko skupaj ustvarijo zgodbo, ki ima smisel. Prav zato je eden prvih slovenskih športnikov, ki je razumel, da ljudje ne spremljajo samo rezultatov. Spremljajo tudi človeka za njimi.

Flisar ni nikoli verjel v zgodbe o nepremagljivih šampionih, tudi najboljši imajo slabe dneve, trenutke negotovosti in obdobja, ko se sprašujejo, ali je ves trud sploh smiseln. Razlika je predvsem v tem, da najboljši vztrajajo tudi takrat, ko ni aplavza in ko jih nihče ne vidi, in morda je prav zato Filip Flisar tako zanimiv sogovornik, saj zelo dobro ve, kako hitro se lahko športna pravljica zaplete.