Kakšen bo slovenski dom prihodnosti? »Ne govorimo več samo o hiši« (video)

Oglejte si videointervju z Natašo Teraž Krois, vodjo razvoja in trajnosti v podjetju Lumar, ki pojasni, kaj danes pomeni sodobno bivanje in kako se bo po njenem mnenju razvijalo v prihodnosti. Ob tem predstavi tudi vizijo Lumarja, kjer trajnost razumejo zelo konkretno.

Domovi danes niso več le odgovor na vprašanje, koliko prostora potrebujemo, temveč postajajo ogledalo našega življenjskega sloga. Želimo si svetlobe, zračnih tlorisov in miru, ki ga prinaša dom, v katerem so prostori, tehnologija in materiali usklajeni z vsakdanjim življenjem. V zadnjih dveh desetletjih se je gradnja močno premaknila: od klasičnega razmisleka o materialih in ogrevanju k celovitemu načrtovanju bivalnega ugodja, energetske učinkovitosti in vpliva na okolje. Sodobna arhitektura se kaže v velikih, povezanih bivalnih prostorih in steklenih površinah, tehnologija pa je postala del vsakdana. Nataša Teraž Krois opozori, da se je pogled na dom v zadnjih letih razširil: ne gre več le za zasnovo hiše, temveč za celovito načrtovan bivalni sistem, ki se prilagaja sodobnemu življenjskemu slogu in vključuje tudi tehnologije, kot so sončne elektrarne, polnilnice za električne avtomobile in druge rešitve, ki podpirajo udobno in učinkovito bivanje.

»Sodobni dom je danes tisti, ki v prvi vrsti ponuja visoko bivalno udobje. Zato v Lumarju razvijamo hiše, ki so prijetne za bivanje in imajo nizke stroške celotno življenjsko obdobje,« pravi sogovornica, pri tem pa poudari, da se merila kakovosti ne končajo pri udobju in porabi energije. Vedno pogosteje se postavlja vprašanje, kako je hiša zgrajena, od kod prihajajo materiali in kakšen ogljični odtis nastane že pred vselitvijo. Ker je energetska učinkovitost postala pričakovan standard, je pozornost vse bolj usmerjena v materiale, proizvodne postopke in transportne poti, prav o tem pa govori tudi v nadaljevanju intervjuja.

Nataša Teraž Krois, vodja razvoja in trajnosti v podjetju Lumar, poudarja, da sodobni dom ni več le hiša, temveč celovito zasnovan bivalni sistem, prilagojen sodobnemu življenjskemu slogu. FOTO: Črt Piksi

Kako se je po vašem mnenju v zadnjih dvajsetih letih spremenila gradnja hiš in kaj danes pri tem najbolj vpliva na kakovost bivanja?

Gradnja hiš se je v zadnjih letih precej spremenila. Spremembe se kažejo predvsem skozi smernice trajnostnega razvoja: gradnja se razvija na treh ključnih področjih, to so zagotavljanje zelo visokega bivalnega ugodja, energetska učinkovitost in celoviti vplivi na okolje. Pri bivalnem ugodju se rešitve najbolj izrazito kažejo v arhitekturnem smislu. Danes imamo sodobno arhitekturo z velikimi in odprtimi bivalnimi prostori ter z velikimi steklenimi površinami, ki zagotavljajo izjemno naravno osvetljene prostore. Hiše danes vključujejo tudi odlične energetske rešitve, ki omogočajo nizke stroške celotno obdobje bivanja. To so sodobne tehnološke rešitve s toplotnimi črpalkami in drugimi sistemi. Sočasno pa hiša postaja stičišče različnih tehnologij. Ne govorimo več samo o hiši, temveč se vključujejo tudi sončne elektrarne, polnilnice za električne avtomobile in podobno. Ne nazadnje je zelo pomemben korak tudi razvoj materialov oziroma zavedanje, da ni pomembno zgolj to, da je hiša energetsko učinkovita, ampak tudi način gradnje, torej kakšni so materiali, ki jih uporabljamo pri gradnji.

Če primerjate prvo Lumarjevo hišo z najnovejšimi modeli danes, v čem je za uporabnika največja razlika v vsakdanjem bivanju?

V podjetju Lumar z razvojem naših produktov in skozi leta sledimo našemu sloganu Živi najbolje, kar se odraža tudi v rešitvah, ki jih vključujemo v naše hiše. Lahko bi rekli, da smo ves čas stremeli k doseganju visokega bivalnega udobja, vendar se je od leta 2009, ko smo začeli postavljati prve pasivne hiše, začelo tudi intenzivno obdobje razvoja energetske učinkovitosti in novih arhitekturnih trendov. Zato danes sodobne hiše ponujajo več tehnoloških rešitev, saj so se te skozi čas razvijale. Kljub temu pa ves čas sledimo enakemu udobju in enaki stopnji bivalnega ugodja.

Lumar je pionir mnogih naprednih konceptov. Kaj vas je motiviralo, da ste že leta 2007 zgradili pasivno hišo, pozneje pa še plus-energijsko? Kateri mejniki so v vseh teh letih posebej pomembni?

Motiv in glavni vzvod sta po mojem prepričanju izhajala predvsem iz našega direktorja. Kot alpinist je imel vedno močno afiniteto do narave in skrbi za okolje, zato je bil tudi glavni pobudnik, da smo že takrat stopili na pot pasivne gradnje. Imel je jasno vizijo, da je dodana vrednost v kakovosti objektov, in prav ta usmeritev je bila tisti začetni zagon, da smo se s tem začeli intenzivneje ukvarjati. Ko imaš podporo vodstva, se razvoj lažje in učinkoviteje izvaja. Med pomembnejšimi mejniki so bile prve pasivne hiše, med drugim tudi pasivna hiša Mitje Petkovška, v tistem času pa sta bila v pasivni tehnologiji zgrajena tudi dva vrtca. Leta 2012 je sledila aktivna hiša v Dragočajni, prva hiša za poskusno bivanje. Te rešitve smo nato nadgrajevali tudi s sistemi. Zadnji večji mejnik je bila naša vzorčna hiša v Dragomlju, prva hiša v Sloveniji, certificirana po certifikacijski shemi Active House. Zdi se mi, da se te rešitve stalno nadgrajujejo in razvijajo, ob podpori vodstva pa je ta razvoj bistveno lažji in bolj učinkovit.

Pri trajnostni gradnji ima pomembno vlogo tudi izbira materialov – leseni konstrukcijski sistemi in naravni izolacijski materiali vplivajo tako na okolje kot na bivalno klimo. FOTO: Črt Piksi

Kako pri vas poteka razvoj novih rešitev? Kateri tehnološki izzivi trajnostne gradnje so še pred nami in kako se jih lotevate?

Razvoj vedno obravnavamo večplastno, z različnih zornih kotov. Najprej nas zanima, kaj posamezna rešitev prinese z vidika bivalnega ugodja ali energetske učinkovitosti, torej kakšna je dodana vrednost za končnega kupca. Hkrati ocenimo tudi, kaj pomeni z vidika dodatnih virov in stroškov, zato iščemo rešitve z optimalnim razmerjem med vložkom in učinkom ter največjo dodano vrednostjo za uporabnika.

Veliko se ukvarjamo tudi z razvojem rešitev, s katerimi ozaveščamo, zakaj so pomembni visoko bivalno udobje, naravna osvetljenost, kakovost notranjega zraka in druge osnove, na katerih dom stoji in ki jih je pozneje lažje nadgraditi. Kot primer lahko navedem razvod za deževnico, ki ga sistemsko že ponujamo, ker ocenjujemo, da se bomo čez 20 ali 30 let verjetno spopadali s pomanjkanjem pitne vode. Naša naloga je, da strankam pravočasno predstavimo, zakaj je smiselno takšno rešitev vgraditi že danes, saj bi bila poznejša nadgradnja bistveno bolj kompleksna in dražja. Tako v hiše vključujemo rešitve, za katere vemo, da bodo v prihodnosti potrebne. Imamo jasen pogled, v katero smer gremo, in ko stranke pridejo k nam, jih ozaveščamo tudi o tem, kaj se bo v prihodnosti spreminjalo.

Hišo kupujemo tudi »z očmi«. Kaj mora danes imeti »lepa« hiša? Kakšna je arhitekturna zasnova sodobne hiše – glede velikosti, oblik in materialov? Kaj pa interier?

V Lumarju stremimo k temu, da je vsaka hiša lepa hiša. To pomeni, da vsako hišo približamo željam in potrebam kupcev tako z vidika notranje razporeditve prostorov kot tudi z vidika oblikovanja zunanjosti, torej z razporeditvijo steklenih površin in uporabo drugih materialov, ki se odražajo v zunanjosti hiše. Govorimo o sodobnih, velikih, povezanih in odprtih prostorih, ki maksimalno izkoriščajo funkcionalnost in predvideno bivalno površino vsake hiše.

Sodobne hiše Lumar združujejo arhitekturno odprtost, energetsko učinkovitost in premišljeno rabo materialov, ki vplivajo na udobje bivanja in okoljski odtis. FOTO: Lumar

V katerem delu življenjskega cikla hiše nastane največji del okoljskega odtisa in kako ga pri razvoju znižujete?

Čeprav so hiše danes energetsko bistveno bolj učinkovite kot nekoč, zaradi dolge življenjske dobe še vedno največji del okoljskega odtisa nastane v času uporabe. Ta vpliv smo z energetsko učinkovitostjo močno znižali, tako da je po izračunih danes približno 60-odstoten. Seveda je tudi tu še prostor za izboljšave, vendar postaja vse pomembnejše, da se začnemo sistematično ukvarjati še s preostalimi približno 40 odstotki, to so materiali, s katerimi hišo gradimo. Prav zato se danes toliko več govori o materialih, ki jih vgrajujemo v hiše. V preteklosti je bilo razmerje približno 85 – 15, torej 85 odstotkov vpliva v času uporabe in 15 odstotkov zaradi materialov, zdaj pa se to spreminja: ker se energetska učinkovitost izboljšuje, postaja delež materialov sorazmerno večji. Hkrati pa je treba upoštevati, da je življenjska doba hiše približno 100 let, zato se vplivi čez čas vseeno pomembno seštevajo.

Kako merite in preverjate okoljski vpliv svojih hiš ter kaj vam pokaže analiza LCA?

Najbolj celovit način merjenja je analiza LCA oziroma analiza življenjskega cikla. Izvaja se lahko v različnih fazah, mi smo se odločili, da izmerimo ogljični odtis naše proizvodnje: od točke, ko materiali za naše stene izhajajo od dobavitelja, do proizvodnje pri nas ter vse energije, ki jo porabimo, da stene oziroma elemente izdelamo. Takšna analiza nam da konkretne podatke o vplivih posameznih materialov in tudi o tem, od kod se materiali vozijo in kakšen vpliv ima transport. Na podlagi teh podatkov lažje iščemo izboljšave in nove rešitve, seveda ob tem upoštevamo tudi zahteve glede certifikatov in tehničnih specifikacij materialov.

Drugi del spremljanja vplivov je energetska učinkovitost postavljenih hiš. Za vsako hišo pripravimo izračun gradbene fizike, ki pokaže porabo za ogrevanje in hlajenje, in tudi na ta način lahko spremljamo ter posredno zmanjšujemo odtis v fazi uporabe.

Nataša Teraž Krois FOTO: Črt Piksi

Kje digitalizacija danes najbolj pomaga, da je bivanje bolj brezskrbno in da hiša porabi manj energije, ne da bi se moral uporabnik s tem ves čas ukvarjati?

Digitalizacija prinaša na področju gradnje kar nekaj prednosti. V našem podjetju na eni strani digitaliziramo prodajni proces, s čimer kupcem poenostavimo celotno nakupno izkušnjo, od prodajnega svetovanja do projektiranja, gradnje in seveda tudi servisa v času uporabe hiše. Po drugi strani pa digitalizacijo veliko uporabljamo tudi zato, da je uporabniška izkušnja bivanja enostavnejša, torej da je uporaba vseh sistemov, ki so vgrajeni v hišo, čim bolj preprosta. S pomočjo digitalizacije in umetne inteligence lahko marsikatere stvari tudi optimiziramo in tako dodatno znižujemo stroške v času uporabe.

Uporabljate naravne materiale, na primer celulozno izolacijo iz recikliranega papirja in konstrukcije brez lepil. Kaj to pomeni za bivalno klimo, občutek v prostoru in dolgoročno kakovost doma?

Danes ni pomembno samo, kako učinkovita je hiša, ampak tudi, iz česa je grajena. Zato v Lumarju veliko pozornosti namenjamo izbiri materialov, in sicer iz dveh razlogov: prvi je vpliv na okolje, drugi pa to, da materiali pomembno prispevajo k bivalnemu udobju. V naše stenske sisteme danes vgrajujemo celulozno izolacijo, ki je odličen toplotnoizolacijski material. Ponuja zelo visoko toplotno stabilnost, hkrati pa je izdelana iz recikliranih materialov in ima zelo nizek ogljični odtis. K temu lahko dodamo še naš leseni masivni konstrukcijski sistem IQ Wood, ki je grajen brez lepil in kemikalij ter v prostor prinaša toplino lesa.

Sodobno bivanje temelji na udobju, enostavni uporabi tehnologij in rešitvah, ki dolgoročno zmanjšujejo stroške ter okoljski vpliv. FOTO: Lumar

Kakšna so danes pričakovanja kupcev in kaj mora podjetje narediti v ozadju, da hiša v praksi res izpolni to, kar obljublja?

Dejstvo je, da hišo praviloma gradimo enkrat v življenju, zato so pričakovanja kupcev zelo visoka in prav je, da so takšna. Naše poslanstvo v podjetju je, da ta pričakovanja izpolnimo. Danes govorimo o tehnoloških rešitvah, ki zagotavljajo energetsko učinkovitost ob hkratnem bivalnem udobju, vendar so to standardi, ki jih mora izpolnjevati vsak naš produkt. Preseganje pričakovanj v podjetju dosegamo predvsem s prodajno izkušnjo, ki jo nudimo kupcem. To pomeni, da jim skozi celoten proces nakupa in gradnje, od svetovanja in projektiranja do izbire materialov, same gradnje in ne nazadnje zelo pomembne faze servisa v času uporabe hiše, zagotavljamo celovito podporo in jim ta postopek čim bolj olajšamo.

Bliža se novo leto. S kakšnimi izzivi se bo Lumar spopadal v letu 2026 in ali ste si postavili kakšne posebne cilje?

V letu 2026 želimo predvsem nadaljevati delo, ki smo ga začeli v letošnjem in preteklih letih, torej nadaljnji razvoj naših hiš v smeri zagotavljanja rešitev za najvišjo stopnjo bivalnega ugodja, energetsko učinkovitost ter vseh sistemov in rešitev, ki olajšajo oziroma poenostavijo bivanje. Nadaljevali bomo tudi razvoj digitalizacije, s katero izboljšujemo kupčevo izkušnjo v času nakupa in gradnje hiše, ter seveda digitalizacije, ki podpira enostavnost uporabe hiše v času bivanja. Sočasno bomo nadaljevali tudi na ravni podjetja, saj verjamemo, da ni pomembno samo, kaj počnemo, ampak tudi, kako to počnemo. Zato ostajamo zavezani zmanjševanju ogljičnega odtisa, kar dosegamo z elektrifikacijo voznega parka, lastno sončno elektrarno, in tudi v tej smeri bomo iskali nove priložnosti za dodatno zmanjševanje.

Kako bomo živeli čez 50 let in kakšno bo takrat poslanstvo podjetja Lumar?

Naše poslanstvo bo tudi v prihodnosti ostalo enako: ustvarjati uporabniku in okolju prijazne objekte, ki ponujajo visoko stopnjo funkcionalnosti. Verjamemo, da se bo bivanje nekoliko spremenilo, pri čemer bosta pomembno vlogo imeli digitalizacija in umetna inteligenca, ki bosta marsikaj poenostavili, temu pa bomo sledili tudi z razvojem rešitev v našem podjetju. Ob tem pa želimo ohraniti predvsem to, da so domovi in hiše postavljeni za ljudi, torej za nas, ki v njih bivamo. Zato moramo tudi v prihodnje ostati v središču tega razvoja.

Sodobni dom vse pogosteje vključuje tudi tehnologije, kot so sončne elektrarne, toplotne črpalke in polnilnice za električna vozila, ki omogočajo učinkovitejše in bolj samooskrbno bivanje. FOTO: Lumar

Veliki, odprti in svetli bivalni prostori so eden ključnih elementov sodobnega bivanja, ki prispevajo k udobju in kakovosti vsakdanjega življenja. FOTO: Lumar

Velike steklene površine zagotavljajo obilico naravne svetlobe, ki pomembno vpliva na počutje in kakovost bivanja. FOTO: Lumar

Naročnik oglasne vsebine je Lumar