Mama Žana Kranjca: »Ni on edini na svetu, ki ima težavo«

Življenje vrhunskega športnika je od zunaj pogosto videti precej preprosto. Treningi, tekmovanja, rezultati, rekord, stopničke in fotografije z zmagovalnih odrov. Veliko manj se govori o drugi strani zgodbe. O poškodbah, porazih, strahovih, dvomih in dneh, ko se nič ne sestavi.  

Takrat je pomembno, da športnik doma ne sliši samo novih analiz in vprašanj, kaj je šlo narobe. Nekdo mu mora znati pokazati, da rezultat ni vse, kar se mu v življenju dogaja. Tudi za Žana Kranjca, olimpijskega podprvaka v veleslalomu, je bila ta širša slika pomemben del odraščanja v vrhunskem športu.

Kot je na okrogli mizi Po poti zmagovalcev: od talenta do ikone – kako nastane vrhunski športnik povedala njegova mama Rebeka Zdešar, so se v družini z leti naučili, da šport ne sme postati celotno življenje. Še posebno takrat ne, ko pridejo težki dnevi. »Fino se je veseliti, ko je rezultat. Takrat imaš prijateljev, vsi znamo povedati nekaj lepega. Takrat, ko ga ni, je pa težko,« je iskreno priznala.

Prav zato se ji zdi pomembno, da športnik tudi ob slabih rezultatih ne izgubi občutka za širšo sliko življenja.

Mama olimpijskega podprvaka Žana Kranjca meni, da športnik po neuspehu ne potrebuje še ene analize, ampak širši pogled na življenje. FOTO: Voranc Vogel

»Ni v življenju samo smučanje«

Ko je beseda nanesla na poraze, poškodbe in razočaranja, je Rebeka Zdešar povedala, da se doma o smučanju skoraj ne pogovarjajo. Vsaj ne tako, da bi po vsaki tekmi razčlenjevali vožnjo, iskali napake ali dodajali še en pritisk več. »Ne zato, ker se ne bi spoznala, ampak zato, ker je potem vsega preveč. Ni v življenju samo smučanje,« je pojasnila.

Po njenem športnik po slabem dnevu ne potrebuje nujno še ene analize. Včasih bolj pomaga, da vidi, da imajo težave tudi drugi ljudje. »Tudi jaz imam v poslu težave. Tudi kakšen posel se mi je sfižil. Sosed je zbolel. En cel kup težav je okoli nas,« je povedala.

Prav v tem vidi eno pomembnejših lekcij vrhunskega športa. »Vidi, da ni on edini na svetu, ki ima težavo, in da ni konec sveta,« je dejala. Ko športnik razume, da se tudi drugi ljudje vsak dan spopadajo s svojimi padci, slabimi odločitvami in težkimi obdobji, slab rezultat lažje postavi v pravi kontekst in gre naprej.

Na smučarske počitnice nikoli niso šli

Morda je prav zato zanimivo, da se zgodba enega najboljših slovenskih smučarjev ni začela z velikimi ambicijami. Doma niso govorili o olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih ali odličjih. »Vrhunski šport sploh ni bil tema pogovora. Vsaj ne naju z možem. Mogoče njegova, ker je bil vseskozi zelo tekmovalen,« se je spominjala Rebeka Zdešar.

Žana so v smučanje vpisali predvsem zato, ker je bil športen otrok. Pomembno vlogo pa so imeli tudi prijatelji. Njihovi otroci so trenirali smučanje, zato se je zdelo logično, da poskusijo še sami. Načrt je bil precej preprost. Da se bo naučil dovolj dobro smučati, da bodo lahko skupaj hodili na zimske počitnice.

A se je ta načrt hitro izjalovil. Najprej otroške tekme, nato mladinske, potem reprezentanca in tekmovanja v tujini. Smučarski dopusti so ostali nekje v ozadju. »Nikoli nismo bili skupaj na dopustu,« je v smehu priznala mama olimpijskega podprvaka.

To je verjetno eden lepših paradoksov športne zgodbe Žana Kranjca. Starši so ga vpisali na smučanje zaradi skupnih zimskih počitnic, na koncu pa je postal olimpijski podprvak.

Kako iz nadarjenega otroka nastane vrhunski športnik? Udeleženci okrogle mize so delili izkušnje iz športa, družinskega življenja in dela z mladimi talenti. FOTO: Voranc Vogel