Od rezultata do vrednot in zmagovalnih zgodb

Šport in gospodarstvo imata veliko skupnega. Tako v športu kot v poslu so pomembni rezultati, ključno pa je upravljanje negotovosti in tveganj, je v podkastu med drugim poudarila Milena Fornazarič, programska partnerica poslovne konference Šport je posel, ki jo boste 20. maja lahko spremljali tudi po spletu.

Na koncu so tako v športu kot v poslu pomembni posamezniki in timsko delo ter učinkovito upravljanje človeških virov. Tako športnik kot gospodarstvenik lahko razpolagata le s tistim, kar imata in kar obstaja. Na majski konferenci bomo lahko poslušali zgodbe iz ozadja naših odličnih športnikov, saj se nam bodo pridružili njihovi starši. Pa seveda poleg predstavnikov sponzorjev, predsednika OKS in drugih tudi odličen Domen Prevc.

Samo rezultat in medalje niso dovolj

Brez sponzorjev tudi v športu ne gre. Kaj sponzorji danes v resnici podpirajo pri športniku: njegov rezultat, zgodbo, integriteto? Kot je povedala sogovornica, se je zaradi družbenih omrežij marsikaj že in se še bo spremenilo. Sponzorji podpirajo vse omenjeno, po njenem pa je najpomembnejša integriteta, se pravi vrednote, ki jih športnik izraža in so skladne z blagovno znamko sponzorja, z navijači, kupci, z ljudmi, ki gledajo šport in tudi spremljajo sponzorja.

»Seveda je pomemben tudi rezultat, ki športniku daje legitimnost. Zlasti dolgoročno delo povezuje sponzorja in športnika. Po drugi strani pa družbena omrežja in zgodbe pritegnejo navijače, kupce in podpornike. To lahko opazujemo, denimo, v Planici ob dobrih rezultatih ali na tekmah, ko reprezentanca v tistem trenutku morda ni v najboljši formi. Če je zgodba dobra in zagotovljena integriteta, ljudje slab rezultat zelo hitro pozabijo. Če pa športnik poseže po neetičnih praksah, potem so tudi navijači in sponzorji kruti in ne odpuščajo. Tako da rezultat sam po sebi in medalje niso dovolj,« je pojasnila Milena Fornazarič.

Razvoj talentov in zmagovalcev

Kaj je potrebno, da športnik postane zmagovalec, in kje se razvoj športnih talentov najpogosteje ustavi? Kot pravi Milena Fornazarič, je najprej potreben talent, nato trdo delo ter podpora posameznika ali okolja, ki športnika spremlja pri njegovem razvoju, najpogosteje družine.

Ema Kozin in Katja Fašink: V boksarsko industrijo uvajata nov vzorec poslovanja

»Pomembna je tudi ustrezna infrastruktura, ki omogoča kakovosten trening. Država vse bolj skrbi za to, da so na voljo trenerji za strokovni razvoj. Športnik mora imeti tudi psihološko odpornost, saj je težko vzdržati nenehno izpostavljenost – 24 ur na dan, vlogo vplivneža, pomanjkanje zasebnosti po porazu ter stalno pozornost javnosti. Zato so pomembni tudi psihologi. Na koncu pa sponzorji zagotavljajo ekonomsko varnost. Pomemben del tega sistema so tudi menedžerji, ki skrbijo za poslovni razvoj športnika.«

Kdo vse stoji za uspešnimi športniki

Športnik je v trenutku, ko se spusti po skakalnici, smučišču ali skoči v vodo, sam, vendar ima družina pomembno vlogo. Kot poudarja sogovornica, so ključni tudi psihologi, trenerji, zdravniki, fizioterapevti in menedžerji ter usklajeno delovanje trenerskih ekip in širšega podpornega okolja – od države in sponzorjev do medijev, ki ustvarjajo zgodbe. »Mediji povezujejo športnika, navijače, poslovni svet in blagovne znamke – prav tu se pokaže tudi psihološka moč posameznika, ali zmore prenesti stalno izpostavljenost javnosti. Tega pred leti ni bilo. Ni pa mogoče zgolj upravljati digitalne podobe in ostati povprečen športnik; prav tako ni mogoče postati najboljši na svetu brez digitalne prepoznavnosti.«

Športnik lahko kratkoročno uspe tudi brez močne osebne zgodbe, ko je rezultat sam po sebi dovolj. Na dolgi rok pa to ne zadostuje več, poudarja Milena Fornazarič. Dodaja, da živimo v obdobju družbenih omrežij in klasičnih medijev, pri čemer javnost podpira športnika z roko v roki z njegovimi zgodbami. »Brez osebne identitete v boju za pozornost – tako sponzorjev kot javnosti, ki ima, kot vemo, kratek spomin – športnik težko obstane, če v ozadju ni tudi širšega konteksta, torej vrednot. Ne gre zgolj za zgodbe, ki nastajajo po sili razmer, temveč za zgodbe, umeščene v okolje in pričakovanja, ter za vprašanje, koliko tega športnik lahko prenese tudi drugim.«

Na koncu mora biti športnik dovolj zrel, da zna presojati o sebi in jasno povedati »Želim si to in od tega ne odstopam« ali pa »Dovolj je, ne zmorem, potrebujem premor«. Prav zgodbe pa so tiste, ki lahko športniku omogočijo predah brez dodatnega pritiska navijačev.