Petra Majdič iskreno o slavi: »Na koncu ostane samo nagrobnik«

Poglejte, kaj je Petra Majdič povedala o »10 odstotkih«, ki jih danes po njenem najbolj primanjkuje športu:

Petra Majdič še danes govori tako, kot je tekmovala: neposredno in brez olepševanja. Ker zna povedati tudi tisto, kar drugi pogosto raje zadržijo zase, po koncu kariere ostaja ena tistih športnic, ki jih ljudje radi poslušajo.

»Slavimo individualizem in to je naša največja napaka,« je povedala na okrogli mizi Več kot igra: poslovni, tehnološki in etični temelji vrhunskega športa, ki je v organizaciji Delovega poslovnega centra potekala v okviru konference Šport. Sogovorniki so razpravljali o prihodnosti športnih sponzorstev, močnejših ekipah ter vlogi podjetij, medijev, prostovoljcev in skupnosti.

Petro Majdič niso zanimale stare zmage in športna nostalgija. Veliko bolj jo je zanimalo, kaj se danes dogaja z ljudmi, družbo in športniki. Opozorila je, da šport brez ekipnega duha, prostovoljstva in ljudi, ki so pripravljeni nekaj vrniti skupnosti, dolgoročno ne more preživeti.

»Brez prostovoljstva šport ne bo preživel«

Petra Majdič je s sogovorniki na okrogli mizi spregovorila o temi, ki ni tako bleščeča kot medalje, je pa za šport precej bolj usodna. Po njenem se bazen sponzorstev plitvi, zato se bo moral šport znova bolj nasloniti na ljudi, ki so pripravljeni nekaj dati nazaj. Ne samo denar, tudi čas.

Petra Majdič je bila o individualizmu zelo jasna: če vsak gradi le svojo zgodbo, skupne prej ali slej zmanjka. FOTO: Voranc Vogel

»Brez prostovoljstva šport ne bo preživel, hočemo ali nočemo,« je povedala in dodala, da bi moral vsak v družbo vrniti del sebe. Njena dolgoletna teza je preprosta: »Vsak bi moral dati 10 odstotkov svojega časa ali pa 10 odstotkov svojih prihodkov nazaj v družbo.«

Pri tem ni ostala samo pri pozivu drugim. Povedala je, da to že dolgo počne tudi sama, in sicer po pravilu, da del svojih prihodkov donira inkognito. Kot je pojasnila, so jo sodelavci spraševali, zakaj to počne, češ da bodo za šport poskrbeli sponzorji. Njen odgovor je bil jasen: njej so pomagali takrat, ko je pomoč potrebovala, zato se ji zdi prav, da danes tudi sama nekaj vrne družbi.

Razmišlja tudi širše, saj je prepričana, da bi morali ta občutek pripadnosti razširiti na različne sfere našega vsakdana. Omenila je tudi kulturo in širšo skupnost, predvsem pa občutek pripadnosti, ki ga je po njenem v družbi vse manj. Prostovoljstvo bi ljudi znova povezalo: nekaj ur dela, pomoč pri lokalnem dogodku, urejanje okolice, podpora klubu, društvu ali tekmi.

Domen Prevc brez filtra: »Prvotni načrt se mi je povsem 'sfižil'«

»Slavimo individualizem in to je naša največja napaka«

Zelo neposredna je bila tudi o pogovoru o naši družbi in o tem, kako zelo smo se navadili poudarjati posameznika, osebni uspeh in lastno prepoznavnost. Po njenem mnenju ravno tukaj nastaja težava. »Slavimo individualizem in to je naša največja napaka,« je dejala precej ostro. Ob tem je opozorila, da socialna omrežja ljudi ne povezujejo toliko, kot si mislimo, ampak jih pogosto delajo še bolj osamljene. Tudi v športu se po njenem vse preveč vrti okoli posameznikov, imen in naslovnic, precej manj pa okoli ekip in skupnosti, ki športnika sploh pripeljejo do vrha.

Zelo iskreno je povedala tudi nekaj, česar športni navijači ne slišijo pogosto. »Meni je čisto vseeno, ali zmaga Domen, Peter, Cene, Timi Zajc ali Lanišek, samo da je Slovenec,« je dejala in s tem precej jasno pokazala, kako sama razume šport. Ne kot tekmovanje egov, ampak kot skupno zgodbo.

Na dogodku so nastopili številni znani obrazi s sveta športa: Filip flisar, Domen Prevc, Petra Majdič, Toni Mulec in Miran Stanovnik. FOTO: Voranc Vogel

»Na koncu ostane samo nagrobnik«

Iz kritike individualizma je Petra Majdič hitro prišla do vprašanja, kaj po človeku sploh ostane. Če se vse vrti okoli posameznika, naslovnic, denarja in trenutne slave, se po njenem zgreši bistvo. »Na nagrobniku ne piše, koliko imaš na bančnem računu, koliko si ustvaril ali koliko si zapustil svojim otrokom,« je dejala. Po njenem na koncu ostanejo predvsem ljudje, ki jih ustvariš okoli sebe, in nasledniki, ki nadaljujejo zgodbo.

Zato po njenem ni dovolj, da športnik razmišlja samo o lastni karieri in prepoznavnosti. »Kdo pa nosi tvoje ime naprej? Nasledniki,« je poudarila. Pri tem ni mislila le na družino, ampak tudi na mlade športnike, ekipe in okolje, ki ga pomagaš zgraditi.

S tem je slavo postavila v širši okvir. Uspehi minejo, športna pot se enkrat konča, ostane pa vprašanje, komu si odprl vrata in kaj si pomagal postaviti za tiste, ki pridejo za tabo.

»Žalostno je iti sam na pivo«

Na koncu se je vse skupaj vrnilo k zelo preprosti stvari: človek potrebuje ljudi. Tudi če je bil prvak, tudi če je bil na naslovnicah, tudi če ga je nekoč poznala vsa Slovenija. Uspeh brez odnosov hitro postane precej prazen. Petra Majdič je zato svojo misel o ekipah in povezovanju sklenila čisto po domače: »Res je žalostno, da greš sam na pivo. Nekoga moraš imeti, s katerim greš na pivo.«

S tem se je vrnila k povezovanju in zaključila z zelo preprosto pobudo: začeti moramo spet graditi skupaj.