Podpora športu v podjetje privablja boljše kadre

Ugled podjetja kot delodajalca dokazano vpliva na to, kako kakovostni kandidati se prijavljajo na razpisana delovna mesta, koliko je teh prijav, kako uspešno je podjetje pri zadrževanju najboljših zaposlenih in kako zavzeti so pri delu. K blagovni znamki podjetja lahko pomembno prispeva tudi njegova podpora športu.

Dejavnosti, ki jih podjetje izvaja v okviru sponzorstev, namreč vodijo k občutku čustvene povezanosti z blagovno znamko, kar povečuje lojalnost, krepijo prepoznavnost podjetja in prispevajo k ustvarjanju njegove pozitivne podobe, kar krepi zaupanje vanj. Sponzorstvo je lahko tudi znak finančne stabilnosti podjetja, njegovih vrednot, odnosa do zdravega življenjskega sloga in spodbudnega delovnega okolja ter družbene vpetosti.

Tudi v NLB, ki je med največjimi sponzorji športa v Sloveniji, se strinjajo, da to soustvarja blagovno znamko delodajalca, saj jasno odraža vrednote, ki jih organizacija zagovarja. »Ne gre za odločilen dejavnik pri izbiri zaposlitve, ima pa pomembno vlogo pri ustvarjanju okolja, v katerem se ljudje dobro počutijo in so nanj lahko ponosni. Tako mlajše generacije kot izkušeni strokovnjaki vse bolj cenijo delodajalce, ki so družbeno odgovorni in povezani z okoljem. Podpora športu pri tem jasno poudarja vrednote, kot sta razvoj in zdrav življenjski slog, ki so privlačne tudi na trgu dela,« navajajo.

Hkrati takšna usmeritev krepi pripadnost sodelavcev. Zavedanje, da organizacija podpira projekte s širšim družbenim vplivom, pozitivno vpliva na zadovoljstvo in dolgoročno zadrževanje kadrov.

Marko Mlakar, ki zdaj deluje na področju kadrovanja, v preteklosti pa se je kot podpredsednik teniške zveze Slovenije primarno ukvarjal s sponzorstvi izpostavlja primer pozicioniranja znanega proizvajalca energijskih pijač prek športnih sponzorstev. »Ko nekdo reče, da dela v tem podjetju, dobimo občutek, da je skoraj Superman, in to samo zato, ker podjetje povežemo z neverjetnimi športnimi dosežki. Na drugi strani so tisti, ki želijo delati v tem podjetju, fascinirani nad njegovim športnim udejstvovanjem in sponzorstvom,« pravi.

Prezrta interna merjenja klime

Po njegovih izkušnjah podjetja tako v Sloveniji kot v tujini na sponzorstva gledajo predvsem kot na način komunikacije z zunanjimi skupinami, manj pa z že zaposlenimi.

V raziskavi med največjimi sponzorji slovenskega športa, ki jo izvaja v okviru doktorata na Ekonomski fakulteti UL, je analiziral, zakaj se podjetja v Sloveniji odločajo za sponzoriranje športa in ali takšno delovanje prispeva k lojalnosti zaposlenih ter večjemu identificiranju s podjetjem.

Poudaril je pomen strateškega odločanja o tem, ali in kateri šport podpreti, da odločitev ne izzove splošne negativne reakcije zaposlenih. Tisti, ki niso športni navdušenci, bi morda dali prednost sponzorstvu v kulturi ali pa sponzorstvo vidijo kot »stran vržen denar, ki bi ga lahko namenili za višje plače«. Koliko privržencev ima med zaposlenimi šport, ki ga vodstvo namerava sponzorirati? Ali se morda večji del ljubiteljsko ukvarja s katerim drugim športom ali pa otroci zaposlenih trenirajo nekaj čisto drugega?

Podjetja natančno spremljajo, kaj si o njihovih sponzorstvih misli zunanja javnost, in sponzorstva tudi uporabljajo kot kanal za nagovarjanje potencialnih novih zaposlenih, medtem ko glede na Mlakarjevo raziskavo običajno ne merijo učinkov pri že zaposlenih, niti nimajo predstave, kaj si ti mislijo o tem.

Smiselno se mu zdi, da bi podjetje pred sprejetjem odločitve o sponzoriranju v komunikaciji s širšim krogom zaposlenih preverilo mnenje v kolektivu in pridobilo informacijo, kaj bi bilo najbolj smiselno podpreti – v nekaterih slovenskih podjetjih že delujejo tako. »Tako se zaposleni počutijo veliko bolj vključene in tudi kasneje, ko potekajo aktivnosti, vezane na sponzorstvo, se bolj vključujejo,« je ocenil.

VIP-vstopnica, ko drugi ne morejo niti v zadnjo vrsto

Kot zelo pomembno se je v raziskavi izkazalo, da podjetje dobro, jasno in redno obvešča zaposlene o sponzorstvih, »tako lahko najbolje gradi pripadnost. Prav tako, da imajo možnost obiskati tekmo – še posebej če so vstopnice razprodane oziroma jih je zelo težko kupiti. Nekatera podjetja to povezujejo tudi z uspešnostjo zaposlenih, ko na primer omogočijo VIP-ogled kakšne tekme zaposlenemu, ki je bil pri delu še posebej uspešen. To je tudi motivacija za ostale.

Poseben čar, sploh za otroke zaposlenih, je možnost osebnega srečanja s svetovno športno zvezdo, do katere je sicer zelo težko priti,« je naštel nekaj primerov, ki močno prispevajo k povezovanju zaposlenih. In poudaril, da so te dodatne sponzorske aktivnosti ključnega pomena za informiranje javnosti.

»Sponzorstva prinašajo konkretne izkušnje – od obiskov športnih dogodkov do srečanj s športniki, kar dodatno krepi pripadnost,« pojasnjujejo v NLB. Njihovi zaposleni sponzoriranja športa ne dojemajo le kot poslovno odločitev, temveč kot nekaj, s čimer se lahko iskreno poistovetijo.

Uspehe slovenskih športnikov spremljajo s ponosom, zlasti ob največjih tekmovanjih, ki povezujejo širok krog ljudi in ustvarjajo kolektivno izkušnjo. »Prav ta povezovalna moč športa se odraža tudi znotraj organizacije. Zaposleni so ponosni, da so del okolja, ki podpira vrhunske zgodbe in vrednote, kot so vztrajnost, uspeh in ekipni duh,« poudarjajo.

Motivacija za zdrav življenjski slog

Med raziskavo, v katero so bili vključeni tako odločevalci v podjetjih kot prek ankete tudi zaposleni, se je pokazalo, kako pomembno vpliva vrhnje vodstvo na to, kako se v šport vključujejo zaposleni.

Če je menedžer športnik po duši, se skozi celotno delovno organizacijo občuti veliko večji naboj, več je aktivnosti na tem področju, spodbujajo ferplej in poudarjajo, da več treninga prinaša boljše rezultate. »Športne elemente prenašajo v posel,« je povzel Mlakar.

Sponzoriranje in aktivnosti, povezane z njim, pa tudi motivirajo zaposlene za zdrav življenjski slog. Kot pravijo v NLB, se zaposleni ne vključujejo le kot opazovalci, temveč kot aktivni udeleženci. Najsibo to pri množičnih športnih dogodkih, kjer sodelujejo kot tekmovalci ali navijači, ali pa pri internih projektih, kjer športniki nastopajo kot gostje in z zaposlenimi delijo svoje zgodbe o premagovanju izzivov in dolgoročni motivaciji.

»Takšni primeri iz prakse imajo veliko težo, saj ljudi pristno nagovarjajo in jih pogosto spodbudijo k spremembam tudi v vsakdanjem življenju,« ugotavljajo. Kot primer navajajo NLB Športne igre, ki vsako leto združijo približno 600 zaposlenih v različnih športnih disciplinah. Dogodek spodbuja gibanje, ekipni duh in povezanost ter prispeva k pozitivni energiji v organizaciji.