
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Šport, posebno tisti na najvišji ravni, ki zahteva vsakodnevne treninge visoke intenzivnosti ter redna tekmovanja, postaja vse manj prepuščen naključju in vse več vidikov je načrtovanih do zadnjih podrobnosti. Čeprav imata talent in motivacija še vedno pomembno vlogo, je dolgoročna uspešnost posameznika predvsem rezultat sistematičnega in strokovno načrtovanega dela. V delo je vključenih veliko strokovnjakov, razlaga prof. dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS Koper), kjer v okviru Inštituta za kineziološke raziskave (ZRS Koper) veliko svojega znanja vlagajo prav v raziskovanje in razvoj športa.
Sogovornik pravi, da »sodobni pristopi temeljijo na povezovanju različnih področij, kot so posebnosti vadbe, prehrane, psihološke priprave, diagnostike, regeneracije in preventive poškodb. Razlike med športniki niso več zgolj v gibalnih sposobnostih, ampak predvsem v kakovosti priprave in sposobnosti za prilagajanje na obremenitve. Vrhunski šport zato vse bolj temelji na sodelovanju trenerjev, kineziologov, zdravnikov, fizioterapevtov in drugih strokovnjakov, ki z znanstvenim pristopom načrtujejo učinkovit in varen razvoj športnika.«

Pri načrtovanju forme in splošne pripravljenosti športnika pa skozi vrata vse bolj vstopa tudi znanost. Ta omogoča, da priprava športnika temelji na preverjenih metodah in natančnih podatkih, ne le na občutku ali izkušnjah. Pišot pojasnjuje, da strokovnjaki z »različnimi meritvami in analizami lahko spremljajo odzive telesa na trening, ocenjujejo stopnjo utrujenosti, regeneracije in pripravljenosti ter prilagajajo obremenitve posamezniku. Pomembno je predvsem to, da se vsak športnik drugače odziva na trening, zato sodobni pristopi poudarjajo individualizacijo priprave. Personalizirana diagnostika in na njej temelječe interpretacije so najbolj učinkovite. Znanost pomaga razumeti, kako na športnika vplivajo starost, spol, življenjski slog in okolje, ter omogoča načrtovanje optimalne forme ob pravem času. Snovanje dela na sodobnih tehnologijah odpira številne nove možnosti.«
Sodobna športna znanost poškodb ne obravnava zgolj kot nesrečo, ampak kot posledico številnih medsebojno povezanih dejavnikov, ki jih je mogoče delno nadzorovati in zmanjševati.
Pri celostni pripravi športnika s ciljem kar najboljše izvedbe in športnih rezultatov ima vse večjo vlogo tudi športna diagnostika. Zakaj in kaj to pravzaprav pomeni? Pišot pojasnjuje, da gre pri tem za »sistematično spremljanje in ocenjevanje športnikovih sposobnosti, funkcij in odzivov organizma. Gre za uporabo sodobnih diagnostičnih naprav, ki omogočajo zajetje zanesljivih in veljavnih podatkov o delovanju organizma posameznika v realnem času, različnih testov in meritev, s katerimi strokovnjaki ugotavljajo stanje športnika ter spremljajo njegov napredek. Diagnostika omogoča boljše načrtovanje treninga, saj pokaže, katere sposobnosti so dobro razvite in katera področja je treba izboljšati. Poleg tega pomaga pri zgodnjem odkrivanju utrujenosti, nepravilnosti v gibanju ali povečanega tveganja za poškodbe. V sodobnem športu ima diagnostika zelo pomembno vlogo, ker povezuje znanstvene ugotovitve s praktičnim delom trenerjev in športnikov ter omogoča bolj varno in učinkovito pripravo.«

»Preventiva pomeni predvsem pravočasno prepoznavanje dejavnikov tveganja in ustrezno prilagajanje treninga. Z diagnostiko, biomehanskimi analizami in spremljanjem utrujenosti lahko strokovnjaki zaznajo nepravilnosti v gibanju, preobremenitve ali pomanjkljivo regeneracijo, še preden pride do poškodbe. Sodobna športna znanost poškodb ne obravnava zgolj kot nesrečo, ampak kot posledico številnih medsebojno povezanih dejavnikov, ki jih je mogoče delno nadzorovati in zmanjševati.«
Ko nastanejo poškodbe, je zelo pomembno, kako hitra in kako kakovostna je v nadaljevanju rehabilitacija. Rehabilitacija je zelo pomemben del okrevanja športnika po poškodbi, saj njen cilj ni le odprava bolečine, pojasnjuje sogovornik, ampak predvsem varna vrnitev v šport. Pri rehabilitaciji ločujemo zgodnjo in pozno. Zgodnja rehabilitacija, nadaljuje Pišot, »se začne kmalu po poškodbi ali operaciji in je usmerjena predvsem v zmanjševanje bolečine in vnetja, ohranjanje gibljivosti ter preprečevanje izgube mišične mase. V tej fazi je pomembno, da je gibanje nadzorovano in postopno, saj lahko predolga neaktivnost podaljša okrevanje. Pozna rehabilitacija pa je usmerjena v ponovno vzpostavljanje moči, koordinacije, hitrosti in športno-specifičnih sposobnosti. Takrat se športnik postopno vrača k treningu in tekmovalnim obremenitvam.«
Sogovornik poudari, kako zelo pomembno je, da vrnitev v intenziven in tekmovalen šport ni prehitra, saj se v nasprotnem primeru možnost ponovne poškodbe močno poveča. »Točka varne vrnitve mora sovpadati s trenutkom, ko so bili odstranjeni vsi dejavniki, razlogi in mehanizmi, ki so pogojevali pojavnost prvotne poškodbe. Zato pri rehabilitaciji sodelujejo različni strokovnjaki, ki skupaj skrbijo za varen in kakovosten povratek športnika na prejšnjo raven uspešnosti.«
Komentarji