Ustvarjanje zmagovalcev prihodnosti (VIDEO)

S poslovno konferenco Delovega poslovnega centra (DPC) z naslovom Šport je posel: kako ustvariti zmagovalce prihodnosti smo zaokrožili večmesečno poslovno kampanjo o športnih tematikah.

Udeležence konference, na kateri smo razpravljali o športu kot razvojni, poslovni in družbeni priložnosti, je pozdravil Dejan Novaković, direktor Dela mediji in v. d. odgovornega urednika Dela. Programski partner poslovne konference je podjetje Arista Plus pod vodstvom Milene Fornazarič.

Gospodarstvo in šport imata veliko skupnega – pomembni so rezultati, ključno pa je upravljanje negotovosti in tveganj. Globalna vrednost športne industrije je letos po ocenah vredna že več kot 500 milijard dolarjev. K temu športna sponzorstva prispevajo približno 75 milijard dolarjev. Ob pričakovani nadaljnji stabilni rasti bi leta 2030 lahko dosegla že skoraj sto milijard dolarjev, je uvodoma dejal Novaković. In dodal, da ima šport veliko multiplikativnost – vpliva na turizem, medije, infrastrukturo in zdravje. Obenem dodaja visoko čustveno vrednost blagovnim znamkam. Sodoben šport je tudi spektakel in zgodba.

»Športna industrija išče velike zgodbe, ne le trenutnih zmagovalcev. Gibalne sposobnosti pa so samo en dejavnik in pogoj, da se posameznik lahko na vrhunski ravni ukvarja z nekim športom. Ali bo uspešen, je odvisno še od miselnosti, urejenega okolja in siceršnje ravni dela s športnikom –, ki pa je v Sloveniji visoka. Eno ključnih okolij za oblikovanje gibalnih navad predstavlja družina, saj se redna telesna dejavnost in družinsko življenje prepletata. Tako je tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje ob nedavnem mednarodnem dnevu gibanja poudaril, da skupne aktivnosti spodbujajo komunikacijo in omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa – hkrati pa predstavljajo učinkovito protiutež sodobnemu, pretežno sedečemu načinu življenja.«

»Sedenje je novo kajenje,« – to je stavek, ki ga lahko vse pogosteje slišimo tako od zdravnikov kot od strokovnjakov za gibanje. A človeško telo je oblikovano za gibanje, ne za dolgotrajno sedenje! Ob tem naj spomnim, je dejal Novaković, da delo za računalnikom, gledanje televizije ali dolgotrajna vožnja sodijo med sedeče vedenje – in to velja tudi, če oseba sicer redno telovadi.

»Ob povečanju deleža prebivalstva, ki se redno giba, pa je še vedno velik del neaktivne populacije v vseh starostnih skupinah. In temu posebno pozornost posveča tudi Olimpijski komite Slovenije. V okviru projekta Zmigaj se do vadbe, ki je namenjen odrasli telesno neaktivni populaciji, je pred kratkim prejel kar 270 vlog izvajalcev športno-rekreativnih vadb za naslednje obdobje. V prvem letu izvajanja vadb pa je po Sloveniji potekalo ali pa še poteka 131 strokovno vodenih športno-rekreativnih vadb, v katere je vključenih skoraj 1900 posameznikov.« Gibanje je namreč ena najpomembnejših naložb v zdravje – ne le za fizično zmogljivost, ampak tudi za dolgoročno ohranjanje funkcionalne neodvisnosti in kakovosti življenja, je še dejal Novaković.

Tedeschi o podobnosti med poslom in športom

Emil Tedeschi, predsednik uprave Atlantic Grupe in predsednik KK Cedevita Olimpija, je v uvodnem nagovoru predstavil, kakšna je razlika med vodenjem športne organizacije in vodenjem podjetja. »Čeprav obstaja 101 podobnost, so razlike velike. Kot predsednik Atlantic Grupe imam najvišjo plačo na Hrvaškem, vsaj tisto javno, in kot predsednik košarkarskega kluba Cedevita Olimpija sem prostovoljec. Po drugi strani pa lahko brez skromnosti rečemo, da sem v Atlantic Grupi kot oseba verjetno najbolj izstopajoč, nekateri bi rekli tudi največja zvezda. V košarkarskem klubu Cedevita Olimpija sem daleč od zvezde, najprej je glavna zvezda po mojem mnenju trener, glavni trener, nato glavni igralci, kot so Jaka Blažič, Nikolić, Gibson itd., predsednik kluba pa je nekje res v prvi vrsti le na tribunah. Tretja velika razlika pa je, da v podjetju, ki ga vodiš – skupina Atlantic Grupa ima 5500 zaposlenih, 16 skladišč in 45 trgov – najpogosteje lahko kot izvršni direktor ustaviš delovni proces, saj imaš to pooblastilo.

Kot predsednik kluba si le navijač

Obstajajo procesi, ki jih ni mogoče ustaviti, kot so neprekinjena proizvodnja, ampak če vidiš nepravilnost, rečeš: »Ustavi se,« in organizacija se za trenutek ustavi. To je v košarkarskem klubu nemogoče. Še posebej, če košarkarski klub vodiš transparentno, etično in v skladu z zakonitostmi športne organizacije. Predsednik kluba namreč ne sme prekiniti treninga, predsednik kluba ne sme iti v garderobo, predsednik kluba ne sme posegati v tekmo. Predsednik kluba v tistem trenutku ni nič drugega kot navijač. In razlika med športnim funkcionarjem in vodjem podjetja je dramatična.«

In kot je še dodal Tedeschi, da vsi, ki so v športu – ne glede na to, ali smo bivši športniki ali amaterji, ki smo v šport prišli iz ljubezni ali zaradi posla –, mislimo, da razumemo pravila igre, da vemo, kakšno taktiko naj ekipa igra, katerih pet igralcev naj teče po igrišču, ali naj igrajo consko obrambo ali kaj drugega. »Ampak realnost je drugačna, karkoli si mislimo kot posamezniki, tudi če si predsednik kluba, o tem odloča glavni trener, na koncu pa igralci. Kot predsednik kluba nimaš te avtoritete.«

Če bi torej moral povzeti ključno razliko med tem, da si predsednik podjetja in predsednik košarkarskega kluba ali športne organizacije, je veliko podobnosti, je še dodal. »V obeh situacijah si ti tisti, ki poskuša zagotoviti stabilen finančni okvir in pogoje, da organizacija uspeva in ustvarja novo vrednost. Toda v nasprotju s profesionalnim podjetjem v primerjavi s profesionalno športno ekipo si za prvo sodelovanje plačan, lahko si celo predstavljaš, da si prva zvezda te organizacije – čeprav so to po mojem mnenju blagovne znamke, v našem primeru Barcaffe, Argeta, Cockta, Donat, Cedevita, Smoki, ki so veliko močnejše blagovne znamke kot kateri koli Matijaž, Emil, Darja ali Irena, ker trajajo veliko dlje, kot traja naš življenjski cikel. Bile so že tam in ostajajo, mi pa nismo nič drugega kot funkcija teh blagovnih znamk, ki pa so tam zaradi naših potrošnikov.«

Funkcionarji morajo športnikom omogočiti kariere in uspehe

Po drugi strani pa podjetja in podjetniki vlagajo v šport, kjer žal štejejo le trofeje in rezultati. Pogosto bi morali biti, kot pravi Tedeschi, športni delavci ter zagotavljati razvoj in uspeh športnikov. »Toda naša vloga v športu kot športnih delavcev je predvsem moralna, etična in bi morala biti v funkciji vračanja družbi in državljanom nečesa, kar smo ustvarili na profesionalni ravni kot podjetniki in menedžerji. Na to se pogosto pozablja.«

Danes smo priča dejstvu, da je šport postal velik posel, in žal je v športu veliko netransparentnosti. »So ljudje, ki so zašli v šport, so ljudje, ki želijo svoj položaj izkoristiti skozi šport za doseganje osebnih, materialnih, neetičnih interesov. Zdaj imate na Hrvaškem veliko afero, tragedijo v Športni smučarski zvezi, ki bi lahko bila bistveno drugačna, če bi le bilo malo več inteligence, malo več pogovora in razumevanja, kakšna je funkcija posameznika. Žal je tako tudi v svetovnem športu.

Priča smo bili tudi aferam v svetovni nogometni organizaciji, v evropski nogometni organizaciji in verjamem, da se bodo s športom ukvarjali ljudje, ki razumejo, da so fantje in dekleta, kot je Domen (Prevc), pravi prvak, olimpijski prvak, svetovni prvak in tudi glavne zvezde, in mi, ki smo prostovoljci/funkcionarji v športu, smo tisti, ki jim bomo omogočili, da imajo svoje kariere, svoje uspehe in svoje žaromete,« je še poudaril Tedeschi.

Osrednji govornik, predsednik OKS Franjo Bobinac se je osredotočil na integriteto in športne vrednote kot osnove olimpizma.

Od talenta do ikone

Na prvi okrogli mizi z naslovom Po poti zmagovalcev: od talenta do ikone – kako nastane vrhunski športnik, so se nam pridružili tudi starši vrhunskih športnikov, in sicer Darja Garnbret, mama Janje Garnbret, najboljše plezalke na svetu, Rebeka Zdešar, mama Žana Kranjca, olimpijskega podprvaka v veleslalomu, ter Janez Bijol, direktor podjetja Bijol, predsednik panoge za alpsko smučanje pri SZS in oče nogometaša Jake Bijola. V razpravi z moderatorjem Igorjem E. Bergantom o oblikovanju športnika kot blagovne znamke sta sodelovala še Katja Fašink, menedžerka (W.B.F. licensed manager) Eme Kozin, slovenske svetovne prvakinje v boksu, ter Filip Flisar, nekdanji smučar prostega sloga v disciplini smučarski kros.

Sledil je pogovor mag. Damjana Kralja, glavnega izvršnega direktorja družbe BTC, z moderatorko Anjo Hlača Ferjančič o tem, kako ustvariti okolje, v katerem lahko nastajajo zmagovalci prihodnosti.

Več kot igra

Naslov druge okrogle mize je Več kot igra: poslovni, tehnološki in etični temelji vrhunskega športa. Gosti moderatorja Igorja E. Berganta so bili Blaž Jakič, član uprave Zavarovalnice Triglav, dr. Rožle Prezelj, varuh športnikovih pravic, Petra Majdič, bivša vrhunska športnica in podjetnica, Ivana Vrviščar, članica uprave Pošte Slovenije, in Andrej Krajner, direktor Blagovne znamke in komuniciranja pri NLB.

Na robu vzdržljivosti

Svoje zgodbe športnikov na robu vzdržljivosti, ko odločata glava in srce, sta predstavila motociklistični dirkač Toni Mulec in enduro motorist, »puščavski lisjak« Miran Stanovnik.

Konferenco smo zaokrožili še z navdihujočo zgodbo Domna Prevca, smučarskega skakalca, svetovnega rekorderja in vseživljenjskega raziskovalca, ki je pred kratkim postal tudi prvi ambasador gospodarske promocije Slovenije.