»V eni sekundi se pogovarjaš z njim, v naslednji ga ni več« (video)

Na konferenci z naslovom Kariera po karieri: o financah malo drugače je skoraj 200 športnikov, umetnikov, Mladih upov, strokovnjakov in drugih partnerjev Skupine Triglav spregovorilo o tveganjih, izgubah, finančni varnosti in življenju po velikih prelomnicah. Konferenca je potekala pod okriljem Zavarovalnice Triglav, ki v okviru trajnostne pobude Zavarujmo prihodnost že od leta 2022 spodbuja trajnostni življenjski slog, pri čemer posebno pozornost namenja tudi finančnemu opismenjevanju.

Cene Prevc, nekdanji vrhunski smučarski skakalec in olimpijec, danes svojo športno disciplino in izkušnje prenaša tudi v podjetniško pot. FOTO: Leon Vidic

Olimpijec, nekdanji smučarski skakalec in podjetnik Cene Prevc je sproščeno spregovoril o dolgčasu in povedal, kako pomembno je, da človek po koncu kariere nekaj časa ne počne ničesar. Kot pravi, najboljše ideje pogosto pridejo ravno takrat, ko se življenje za trenutek ustavi. Nato je resneje dodal, da človek šele v takšnih trenutkih ugotovi, kaj ga zares zanima in kaj bi rad počel naprej. »Kariera po karieri je v resnici kariera upokojencev,« je nasmejal občinstvo in omenil tudi brata Petra Prevca: »Komaj je čakal, da bo počel – nič.«

V ospredju celotne konference so bile zgodbe ljudi, ki so morali v življenju sprejeti težke odločitve, se spopasti z izgubo, poškodbo, negotovostjo ali koncem kariere, ob tem pa razmišljati tudi o finančni varnosti in prihodnosti.

Finančna pismenost ni tema za pozneje

Marica Makoter, članica uprave Zavarovalnice Triglav, je poudarila, da o finančni varnosti pogosto začnemo razmišljati prepozno, zato je pravočasno načrtovanje še toliko pomembnejše. FOTO: Leon Vidic

Kot je poudarila Marica Makoter, članica uprave Zavarovalnice Triglav, vrhunski dosežki praviloma niso posledica naključja. Za njimi stojijo disciplina, vztrajnost, odrekanje in tudi sposobnost pravočasnega odločanja, še posebej takrat, ko je kariera na vrhuncu in se zdi, da se težave dogajajo predvsem drugim. Po njenih besedah je konferenca nastala prav iz zavedanja, da ljudje o finančni varnosti pogosto začnejo razmišljati prepozno. Športniki in umetniki so pri tem še posebej zanimiva skupina, saj so njihove kariere pogosto intenzivne, časovno omejene in precej nepredvidljive. Obdobje največjih prihodkov se lahko zgodi zelo zgodaj, hkrati pa se lahko zaradi poškodbe ali drugih okoliščin tudi zelo hitro konča.

Cene Prevc: Šport te nauči discipline, ne pa nujno tudi prihodnosti

Konferenca Kariera po karieri je namenjena športnikom, umetnikom, mladim upom in vsem, ki razmišljajo o finančni varnosti ter življenju po velikih prelomnicah. Leon Vidic

Da konferenca ne bo ostala zgolj pri teoriji, je bilo jasno že po prvih nastopih govorcev, ki so govorili iz lastnih izkušenj. Cene Prevc je povedal, da je po koncu kariere doživel velik občutek praznine. Ko leta živiš po strogo določenem ritmu treningov, tekmovanj in priprav, se življenje brez tega reda zelo hitro zdi nenavadno mirno. Poudaril je, da številni športniki šele po koncu kariere začnejo razmišljati, kaj bi sploh radi počeli naprej. Zato se mu zdi pomembno, da človek tudi med prvo kariero razmišlja širše, raziskuje druge interese in se uči stvari, ki mu bodo nekoč koristile tudi zunaj športa. Sam je svojo drugo pot našel precej spontano. Po maturi je začel delati v gostinstvu, predvsem zato, ker je želel nekaj početi in malo zamenjati okolje. Delo natakarja je bilo sprva predvsem sprostitev, pozneje pa je ugotovil, da mu je prav ta izkušnja odprla vrata v podjetništvo. Danes vodi svojo kavarno in pravi, da mu šport pri tem še vedno pomaga, predvsem zaradi discipline, vztrajnosti in sposobnosti dela pod pritiskom.

Med obiskovalci konference je bil tudi Žan Košir, dobitnik olimpijskih medalj v paralelnem deskanju na snegu. FOTO: Leon Vidic

Glede finančne pismenosti je povedal, da finance niso neka oddaljena tema, s katero se človek začne ukvarjati šele po štiridesetem letu ali tik pred upokojitvijo, ampak gre za vsakodnevne odločitve o tem, kako si želiš živeti čez deset ali dvajset let. Njemu se zdi pomembno, da športniki razumejo, da vrhunska kariera praviloma ne traja večno in da lahko že med največjimi uspehi začnejo graditi dolgoročno stabilnost.

Posebej zanimivo je bilo njegovo razmišljanje o razliki med športom in financami. »V športu nihče ne jamči, da boš po vseh treningih sploh blizu najboljšim. V poslu pa se trud in vztrajnost praviloma pokažeta,« je dejal.

»Kaj pa, če?« Vprašanje, ki si ga ljudje postavimo prepozno

Nina Zorman Tisovec, Zavarovalnica Triglav: »Ljudje pogosto prej zaščitimo avtomobil ali dom kot sebe in svojo prihodnost.«  FOTO: Leon Vidic

Cene Prevc je govoril predvsem o prihodnosti po karieri, Nina Zorman Tisovec iz Zavarovalnice Triglav pa je odprla vprašanje tveganj, o katerih ljudje pogosto ne razmišljamo radi. Predavanje je začela z zelo preprostim vprašanjem: »Kaj pa, če?« Kaj pa, če pride do hude bolezni? Kaj pa, če se zgodi prometna nesreča? Kaj pa, če zaradi poškodbe ne moremo več opravljati svojega dela?

Po njenih besedah so tveganja del vsakdanjega življenja, težava pa je, da ljudje veliko prej zaščitimo avtomobil ali dom kot sebe. Huda bolezen ali invalidnost namreč ne vplivata samo na zdravje posameznika, ampak tudi na prihodke družine, stroške in občutek varnosti. Opozorila je, da ljudje pogosto začnejo razmišljati o zaščiti šele takrat, ko se nekaj zgodi, čeprav je takrat za številne odločitve že prepozno. Zavarovanje je lahko finančni ščit oziroma varnostna mreža, ki pomaga predvsem v trenutkih, ko življenje nepričakovano zavije v drugo smer. »Varnost ni v tem, da se izognemo vsem tveganjem. Varnost je v tem, da se nanje pravočasno pripravimo.«

»Šel sem spat zdrav, zbudil pa sem se na vozičku«

Gal Jakič FOTO: Leon Vidic

Eden najbolj pretresljivih pogovorov konference je bila okrogla miza z naslovom Usodni trenutki na življenjski poti, na kateri je Gal Jakič, parasmučar in paralimpijec orisal svojo življenjsko zgodbo, ko je pri trinajstih letih doživel infarkt sprednje spinalne arterije. Pred tem je treniral atletiko, potem pa se je življenje čez noč povsem spremenilo. »Šel sem spat zdrav, zbudil pa sem se tako, da se nisem mogel niti usesti,« je povedal.

Sprva je celo mislil, da gre za nekaj začasnega. Poklical je trenerja in mu povedal, da ga nekaj časa ne bo na trening. Šele pozneje je doumel, da hoja ne bo več del njegovega vsakdana. Pri spopadanju z novo realnostjo mu je verjetno najbolj pomagalo tudi to, da je bil še zelo mlad. »Pri trinajstih si ravno prav neumen, da še ne razumeš čisto dobro, na kaj vse bo to vplivalo,« je bil neposreden Jakič.

Velik del njegove zgodbe je bil povezan tudi s tem, da ga družina in prijatelji niso pomilovali ali iz njegove situacije delali tragedije. Prijatelji so ga obiskovali v bolnišnici in se z njim pogovarjali o običajnih stvareh, pa tudi doma ga niso pretirano zaščitili. »Doma ni vozička, samo bergle,« je razkril očetovo zahtevo. Šport mu je pozneje pomagal, da se ni preveč osredotočal na omejitve, in mu je tudi v novi obliki omogočil vztrajanje pri rutini in ciljih. Poudaril pa je, da popolne varnosti v življenju ni.

Življenje po izgubi se ne nadaljuje po istem načrtu

Nina Grilc, podjetnica, glasbenica in vplivnica, je na konferenci spregovorila o življenju po izgubi partnerja ter o iskanju ravnotežja med previdnostjo, družino in željo po polnem življenju. FOTO: Leon Vidic

Obiskovalci so slišali tudi zgodbo Nine Grilc, podjetnice, glasbenice in vplivnice, ki je spregovorila o smrti moža Marka Grilca. Medtem ko je bila noseča s tretjim otrokom, je prejela novico, da se je na smučišču smrtno ponesrečil: »V eni sekundi se z njim pogovarjaš po telefonu, v naslednji ga ni več.«

Opisala je obdobje, ko se je morala hkrati spopasti z izgubo partnerja, prihodom otroka in vsakodnevnimi obveznostmi družine. V prvih trenutkih zaradi šoka najprej sploh ne dojameš razsežnosti tega, kar se je zgodilo. Najtežje obdobje pride pozneje, ko življenje okoli tebe začne teči naprej, sam pa imaš občutek, da si obstal na mestu. »Primoran si nadaljevati življenje, čeprav ga ne moreš več živeti enako kot prej.«

Nina Grilc je poudarila, kako pomembna je podporna mreža ljudi, ki ti tudi v najtežjih trenutkih pomagajo ohraniti občutek moči in normalnosti. FOTO: Leon Vidic

Po tragediji si je morala skoraj na novo zgraditi podporno mrežo. Ob sebi je želela ljudi, ki je ne pomilujejo, ampak bi ji pomagali ohraniti občutek moči in normalnosti. Ko je govorila o tveganjih in življenju po takšni izkušnji, je poudarila, da človek težko najde ravnotežje med previdnostjo in željo, da bi kljub vsemu živel polno življenje. Po eni strani želiš zaščititi sebe in otroke, po drugi pa ne želiš živeti v stalnem strahu. »Maksimalno se poskušamo pripraviti na situacije, zato da lahko potem brezskrbno uživamo.«

Finančna odpornost in napake, ki jih ljudje ponavljajo

Naslednja okrogla miza se je dotaknila vprašanj denarja, vlaganja in finančnih odločitev, ki jih ljudje pogosto sprejemamo precej impulzivno. Na pogovoru Finančna odpornost v svetu nepredvidljivih izzivov so sodelovali nekdanja vrhunska rokometašica in danes direktorica RK Krim OTP Group Mercator Deja Dolar Ivanović, nekdanji boksarski šampion Dejan Zavec in Janez Srebot iz Triglav Investments. V ospredju je bilo vprašanje, zakaj ljudje še vedno tako težko razmišljamo dolgoročno, čeprav se obenem skoraj vsakodnevno spopadamo z negotovostjo, inflacijo in hitrimi spremembami na trgih.

Deja Dolar Ivanović, nekdanja vrhunska rokometašica in danes direktorica RK Krim Mercator, je opozorila, da mladi športniki med kariero pogosto nimajo dovolj znanja o dolgoročnem upravljanju financ. FOTO: Leon Vidic

Finančni strokovnjak Janez Srebot je opozoril, da ljudje tveganje pogosto razumemo precej napačno. Večina ga namreč povezuje predvsem s padci trgov ali kratkoročnimi izgubami, precej manj pa z dejstvom, da denar zaradi inflacije v letih izgublja vrednost. Na konkretnem primeru je pokazal, da inflacija v daljšem obdobju skoraj prepolovi kupno moč prihrankov, če denar zgolj stoji na računu. Ob tem je opozoril, da ljudje največ napak naredijo prav v trenutkih negotovosti, ko začnejo panično reagirati na kratkoročna nihanja trgov. »Tisti, ki se s trga umika ob padcih, običajno zamudi najboljše dneve.« Do največjih rasti prihaja v dnevih, ki so zelo blizu največjim padcem, zato dolgoročna strategija praviloma prinese boljše rezultate kot impulzivne odločitve, ki jih vodijo strah, negotovost ali želja po hitrem zaslužku. Posebej je poudaril, da bi morali ljudje začeti vlagati čim prej, tudi če gre sprva za majhne zneske.

Zaslužek pride hitro, znanje pogosto prepozno

O finančnih napakah in izkušnjah, ki so ga največ naučile po koncu športne kariere, je spregovoril tudi Dejan Zavec, nekdanji boksarski svetovni prvak. FOTO: Leon Vidic

Veliko pozornosti je namenil tudi mladim športnikom, ki se pogosto zelo zgodaj srečajo z večjimi zaslužki, hkrati pa nimajo dovolj znanja ali izkušenj, da bi denar upravljali dolgoročno in premišljeno. Po njegovih besedah prav športniki pogosto postanejo tarča različnih hitrih investicijskih zgodb in obljub o velikih zaslužkih.

Da športniki o financah dolgo niso dobivali skoraj nobenega znanja, je opozorila tudi Deja Dolar Ivanović in povedala, da se v času njene kariere o finančni pismenosti skoraj ni govorilo, saj so bili mladi športniki predvsem osredotočeni na treninge, rezultate in tekmovanja. »Kot otrok ne razmišljaš o tem, da boš od športa živel.«

Pri upravljanju denarja ji je veliko pomagala družina, predvsem mama, ki je delala na finančnem področju in jo že zgodaj naučila razmišljati o prihodnosti. Danes meni, da bi morali mladi športniki že zgodaj dobiti osnovno znanje o financah, saj športna kariera pogosto mine precej hitreje, kot si predstavljajo.

Zelo odkrit je bil tudi Dejan Zavec in priznal, da se je o denarju največ naučil skozi lastne napake. Med kariero ni imel ljudi, ki bi ga usmerjali pri upravljanju financ, zato se je pogosto zanašal predvsem na intuicijo. »Finančna nepismenost športnikov je zelo velika,« je dejal. Nekatere njegove poslovne odločitve se niso izšle po načrtih, vendar jih danes vidi predvsem kot življenjske izkušnje.

Ko sanje postanejo strategija

Lara Mršnik Čemažar je obiskovalcem dogodka zaigrala skladbo »Gavotte en Rondeau« iz tretje partite Johanna Sebastiana Bacha v E-duru. FOTO: Leon Vidic

Na zaključni okrogli mizi Ko sanje postanejo strategija so nam violinistka Lara Mršnik Čemažar, tenisač Žiga Šeško, olimpijec Peter Prevc in nekdanja vrhunska smučarka ter podpredsednica OKS-ZŠZ mag. Katja Koren zaupali, kako je njihova športna pot rasla od otroških sanj do profesionalne kariere, govorili so o motivaciji, odnosu do neuspehov in življenju vrhunskih športnikov ter umetnikov.

»Uspeh je, ko z glasbo nekaj poveš in se dotakneš nekoga v publiki«

Mlada violinistka Lara Mršnik Čemažar že tretje leto študira na University of North Carolina School of the Arts v Združenih državah Amerike. Peter Prevc Vidic

Laro Mršnik Čemažar je violina prevzela že pri petih letih, ko je na koncertu prvič slišala njen zvok. S podporo družine je glasba hitro postala več kot hobi, pozneje tudi življenjska pot. Že kot najstnica je vedela, da želi študirati v tujini in graditi mednarodno kariero. Pri šestnajstih letih se je preselila v Združene države Amerike in tam danes študira na Umetniški šoli Univerze Severne Karoline. Posebej zanimiv je bil njen razmislek o uspehu in neuspehu v glasbi. Po njenem mnenju uspeh ni nujno povezan z rezultati na tekmovanjih: »Uspeh je, ko z glasbo nekaj poveš in se dotakneš nekoga v publiki.« Kot neuspeh pa dojema trenutek, ko glasbenik na odru odigra zgolj note, brez pravega stika z glasbo in občinstvom: »Neuspeh je, ko prideš na oder in odigraš samo note.« Pri delu jo žene predvsem ljubezen do glasbe, zato motivacije praviloma ne izgubi, tudi kadar pride do neuspehov.

Žiga Šeško: Visoki cilji in vsakodnevna disciplina

Žiga Šeško, eden najbolj perspektivnih slovenskih teniških talentov, je letos osvojil mladinski Australian Open. FOTO: Leon Vidic

Eden najbolj perspektivnih slovenskih teniških talentov, ki je letos osvojil tudi mladinski Australian Open, Žiga Šeško je tenis začel igrati na očetovo pobudo. Igrati je začel že pri treh letih, njegov veliki vzornik pa je bil Rafael Nadal. Prelomni trenutek je prišel pri približno trinajstih letih, ko je začel tekmovati na evropski ravni in spoznal, da obstaja tudi širši mednarodni svet tenisa. Po osnovni šoli je treninge nadaljeval v Italiji, danes pa trenira v Španiji.

Njegov dan je sestavljen iz jutranjih kondicijskih treningov, večurnega tenisa, regeneracije, fizioterapije in šolskih obveznosti. Njegov dolgoročni cilj je postati profesionalni teniški igralec in se prebiti med najboljših deset na svetu.

Katja Koren: Športniki se ne predajo

Nekdanja vrhunska smučarka in podpredsednica OKS-ZŠZ, Katja Koren je poudarila, da športniki skozi leta razvijejo vztrajnost in sposobnost premagovanja težkih obdobij. »Naša najpomembnejša lastnost je verjetno to, da se nikoli ne predamo.« Foto Leon Vidic

Pri Katji Koren odločitev za šport ni bila povezana z vzorniki, ampak predvsem z ljubeznijo do gibanja in občutkom, da nekaj dela dobro. Po njenem mnenju športniki skozi leta razvijejo lastnosti, ki jih pozneje prenesejo tudi v življenje po karieri. »Naša najpomembnejša lastnost je verjetno to, da se nikoli ne predamo.« Kot pravi, šport razvija vztrajnost, sodelovanje in sposobnost premagovanja težkih obdobij.

Peter Prevc: Pomembno je, da ljudje uspeh privoščijo

Peter Prevc, olimpijski prvak in zmagovalec svetovnega pokala, je povedal, da mu je postalo lažje, ko je ugotovil, da javnost od njega ne zahteva uspeha, ampak mu ga predvsem zelo privošči. FOTO: Leon Vidic

Eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov, olimpijski prvak in zmagovalec svetovnega pokala v smučarskih skokih Peter Prevc pa je opisal svoje začetke v smučarskih skokih, ki so se začeli z otroško igro na domačih pobočjih. »Še zmeraj je dobro, da šport ostane igra, tudi ko začne šteti veliko več.« Njegov prehod v vrhunski šport je potekal postopoma in sčasoma so se pojavila tudi večja pričakovanja javnosti, medijev in sponzorjev. »Ko sem ugotovil, da ljudje od mene ne zahtevajo uspeha, ampak mi ga samo zelo privoščijo, je postalo lažje.«

Predstavil je tudi svojo novo fundacijo Peter Prevc, ki jo ustanavlja skupaj z ženo in sodelavci. Namen fundacije ni deljenje finančnih sredstev, ampak predvsem širjenje znanja, izkušenj in ozaveščanje o pomenu gibanja, razvoja otrok in zdravega odnosa do športa. »Namen fundacije je vračati družbi nekaj, kar je meni dala družba,« je še dodal Peter Prevc in ob tem opozoril še na nevarnost prezgodnje specializacije otrok v en sam šport.

Žiga Šeško je povedal, da ga pri vsakodnevnih treningih žene želja, da bi se nekoč prebil med deset najboljših teniških igralcev sveta. FOTO: Leon Vidic

Vsi govorci so poudarili, kako pomembna je finančna pismenost in kako malo se o njej še vedno pogovarjamo v vsakdanjem življenju. Ne le med športniki, tudi sicer ljudje pogosto razmišljajo predvsem o tekočih obveznostih, precej redkeje pa o dolgoročnih posledicah svojih odločitev, tveganjih ali zaščiti sebe in svojih bližnjih. »Želimo si, da bi ljudje z dogodka odšli bogatejši za vsaj eno idejo, odgovor ali razmislek, ki jim bo pomagal na njihovi poti,« je povedala članica uprave Zavarovalnice Triglav Marica Makoter.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.