Včasih sem bila kar malo jezna, zdaj sem mami hvaležna

V času aktivne športne kariere razmišljaš o športu, rezultatih in ne o zaslužku. Če bi razmišljal o tem, to ne bi bila prava pot, zaslužek je vedno posledica nekega ustvarjanja, dela. Se pa v športu premalo govori o tem, kaj narediti z denarjem, ki ga posameznik v karieri prejme. Finančna nepismenost med športniki je pogosta in zato marsikoga po tem, ko je vrhunec kariere mimo, nekatere stvari presenetijo.

Tako je razmišljal Dejan Zavec, nekdanji vrhunski boksar, trener in poslovnež, na okrogli mizi o finančni odpornosti športnikov v svetu nepredvidljivih izzivov, ki je potekala v sklopu strokovnega dogodka Kariera po karieri v organizacije Skupine Triglav.

Že tretje leto zapored so ga pripravili za vse sponzorirane partnerje, poleg vsebin s finančnega področja pa so udeleženci, predvsem mlajše generacije športnikov, z zanimanjem poslušali tudi okroglo mizo o usodnih trenutkih na življenjski poti (športnikov in njihovih svojcev), o osebni blagovni znamki športnika ter o tem, kako sanje postanejo strategija.      

Po delovne izkušnje še pred zadnjim sodnikovim žvižgom

Z Zavčevo mislijo se je strinjala Deja Doler Ivanović, nekdanja vrhunska rokometašica, direktorica RK Krim OTP Group Mercator, da se mladi odločajo za šport, ker iščejo družbo, gibanje, dobro energijo, izziv …, »o vsem razmišljajo prej, kot o tem, da bodo od tega nekaj imeli. Šele po tem, ko stvari postanejo resnejše in bolj profesionalne, začnemo razmišljati tudi o tem delu.«

Morda neprijetna, a nujna tema pogovora

O financah se na splošno premalo govori, predvsem pa je tako v športu, je poudaril Zavec. V času kariere je posameznik prepuščen samemu sebi in lastnemu zanimanju za to področje, na zavedanje o pomembnosti tega pa vpliva tudi ozaveščenost okolja, iz katerega prihaja.

To lahko nekateri, ki pridejo v športnikovo bližino, obrnejo v svoj prid, velikokrat pa se zgodi, da se športniki o financah začnejo spraševati, ko so najboljši časi mimo, in tako zamudijo določene priložnosti. »Pomembno je, da imaš kot športnik občutek za to in tudi ljudi okoli sebe, ki te spomnijo, da vse življenje ne bo takšnih zaslužkov,« je dejal.

»Niti naključno v obdobju moje aktivne športne kariere ni bilo veliko govora o tem področju. Ni bilo opolnomočenja, predvsem pa ne takšnih dogodkov, kakršnim smo priča zdaj,« je pritrdila Deja Doler Ivanović.

Vodstvo kluba, v katerem je igrala Deja Doler Ivanović, je poudarjalo pomen izobrazbe in sugeriralo, da so tekmovalke usmerjale svoj pogled tudi v prihodnost, v vlaganje denarja in razprševanje naložb. FOTO: Leon Vidic/Delo

Iz lastne izkušnje je spoznala pomembnost tega ozaveščanja in smernic, kako ravnati z zaslužkom, ki pride oziroma bo prišel, ter razmišljanja o tem, kaj bo po karieri. Vodstvo kluba, v katerem je igrala, je poudarjalo pomen izobrazbe in sugeriralo, da so tekmovalke usmerjale svoj pogled tudi v prihodnost, v vlaganje denarja in razprševanje naložb.

»Pri odločitvah sem ravnala večinoma po intuiciji, veliko vlogo pa je imela tudi moja mama, ki se je profesionalno ukvarjala s finančnim področjem. Med odraščanjem in v času, ko sem podpisovala prve pogodbe, sem bila včasih kar malo jezna nanjo, ker bi takrat veliko bolj želela razmišljati o malo bolj lagodnem življenju, kot pa o tem, kaj bo jutri ali pojutrišnjem. Po koncu kariere pa sem ji za to lahko samo hvaležna,« je opisala.

»Športnikom je vedno neprijetno govoriti o financah, vendar daleč od tega, da to ni primerno. Zelo je primerno govoriti o tem, skoraj nespametno je ne govoriti o tej tematiki. Kajti ko nečesa ne vemo, lahko delamo še večje napake in se še bolj oddaljujemo od tistega, kar bi si želeli,« je dejal Zavec.

O financah se na splošno premalo govori, predvsem pa je tako v športu, je poudaril Dejan Zavec. FOTO: Leon Vidic/Delo

Kot športnik okrog sebe ni imel ljudi, ki bi mu svetovali, zanašal se je na svojo intuicijo. Kot je priznal, bi zdaj naredil tudi kaj drugače, drugače bi razpršil denar, »vedno se najde prostor za izboljšave«. Pomembno se je izobraževati, je še enkrat poudaril.

Pomen strokovnega nasveta

Janez Srebot, višji skrbnik strank pri Triglav Investments, je izpostavil vlogo menedžerjev oziroma mentorjev, ki bi morali varovance usmerjati tudi k razmišljanju o tem, da v času, ko služijo denar, ne trošijo za razkošne stvari, ampak da nekaj tudi privarčujejo.

Ob tem pa spomnil tudi na morske pse, kot jih je imenoval, ki tem mladim predstavljajo dobre finančne naložbe, obljubljajo jim velike zaslužke, in jim na ta način poberejo vsa sredstva.

»Zaupati in nasvete poiskati je smiselno pri nekom, ki ima licenco, lahko dokaže rezultate svojega dela in za katerim stoji priznana finančna družba, da je vključena tudi pravna varnost in je na voljo paleta različnih produktov. V resnici pa so vzajemni skladi prva točka, ko začnemo vlagati, šele potem se je potencialno smiselno odločati za posamezne vrednostne papirje ali bolj tvegane naložbe,« je poudaril.

Prednost investicijskih skladov je predvsem razpršenost naložb, s čimer se zmanjšajo tveganja in povečajo možnosti stabilnih donosov ter to, da jih upravljajo izkušeni strokovnjaki, ki nenehno spremljajo trg in prilagajajo naložbene strategije glede na trenutne razmere.

Ključna čas in sledenje strategiji

Janez Srebot je prepričan, da bi morali menedžerji oziroma mentorjev varovance usmerjati tudi k razmišljanju o tem, da v času, ko služijo denar, ne trošijo za razkošne stvari, ampak da nekaj tudi privarčujejo. FOTO: Leon Vidic/Delo

Na podlagi zgodovinskih podatkov, kjer se izkaže, da je dolgoletna povprečna letna donosnost naložb v delniške vzajemne sklade osem odstotkov, je pokazal, kako čas dela za vlagatelja. Denimo, da je naš končni finančni cilj 100.000 evrov, ko bomo stari 65 let.

Oseba, ki začne vlagati v naložbe z omenjeno povprečno letno donosnostjo, ko je stara 50 let, mora vsak mesec za to nameniti 300 evrov. Če začnemo pri 21 letih starosti, bo mesečni vložek 21 evrov, če pa vlagamo 65 let, da torej začnejo starši ob rojstvu otroka, bo cilj dosežen že s petimi evri na mesec.

Pomembno pa je imeti dolgoročno strategijo in se je držati, torej ne reagirati s prodajami in nakupi glede na aktualno dogajanje na trgu, torej glede na nihanja. Ne le da se s tem izognemo strahu, da bomo zamudili pravi trenutek za nakup, ko trg raste, in za prodajo, ko pada, takšne odločitve tudi zelo vplivajo na vrednost portfelja.