Vrednote športa se niso spremenile, je pa igra postala težja (VIDEO)

Rdeča nit druge okrogle mize je Več kot igra: poslovni, tehnološki in etični temelji vrhunskega športa. Gosti moderatorja Igorja E. Berganta pa so bili Blaž Jakič, član uprave Zavarovalnice Triglav, dr. Rožle Prezelj, varuh športnikovih pravic, Petra Majdič, bivša vrhunska športnica in podjetnica, Ivana Vrviščar, članica uprave Pošte Slovenije, in Andrej Krajner, direktor Blagovne znamke in komuniciranja pri NLB.

Vrednote športa se niso spremenile, je pa igra postala bistveno težja, ker je svet hitrejši. Kot pravi Krajner, od sponzorirancev zahtevajo več. »Na drugi strani je specifična stvar državam v tranziciji, da nimajo več toliko velikih sponzorjev, kot nekoč. Cel ekosistem je ostal na enakih temeljih, je pa težji na vseh straneh. Slovenija za nas ni več največji trg, zato tudi marketinško/sponzorsko gledamo na vse. Šport se na vseh trgih kaže kot univerzalni jezik. Poskušamo razviti inovativne aktivacijske modele, ki jih potem selimo na druge trge.«

Cilji za prihodnost pa so, kot pravi Krajner, da podpirajo zveze in ne posameznike ter ključne stebre slovenskega športa, obenem veliko vlagajo v klube za mlade. Želijo si, da bi klubi in zveze zgradile več marketiških kompetenc, kot jih imajo npr. smučarska zveza, pa odbojkarji, OKS...., saj so določene zveze in panoge, ki iz razumljivih razlogov tega nimajo. »Nam, velikim sponzorjem, je vse težje delati z zvezami, ki nimajo dobro razvitih marketinških kompetenc – v Sloveniji pa to znanje imamo.«

Promotorji dostopnosti športa

Jakič pravi, da v Zavarovalnici Triglav sponzoriranje vidijo kot partnerstvo. Pričakujejo, da športniki prispevajo integriteto, vztrajnost, fair play, »mi pa jim stojimo ob strani z dolgoročnim partnerstvom, da so lahko športniki osredotočeni na doseganje svojih ciljev. V preteklosti smo se fokusirali le na zmage, sedaj pa iščemo zgodbe s posebnim sporočilom, zato iščejo posameznike, ki sovpadajo z našim vrednotami. Prisotni smo v številnim klubih in zvezah, smo pa tudi promotor dostopnosti športa. Zato smo ponosni na dogodek, ko vsako leto peljemo otroke v Planico, doslej že skoraj 120.000 otrok. Ponosni smo tudi na zgodbo Mladi upi, že 13. generacija letos, ki jih podpremo v trenutku, ko se še ne dvigujejo pokali in ko se še (med njimi so bili tudi Janja Garnbret, Tim Gajser itd.) ne slikajo v medijih – damo jim finančno stabilnost, da se lahko fokusirajo na svojo pot.«

Kakšna bo prihodnost sponzorstev, tudi v luči vrednot? »Želimo nadaljevati zgodbe, ki smo jih začeli in iskanje širše slike: spremljanje športnikov od mladih let, skozi celotno kariero in tudi po koncu. Tako smo npr. s Petrom Prevcem skupaj skozi vso njegovo kariero in tudi sedaj, ko smo podprli njegovo fundacijo,« je še dejal Jakič.

Različni načini

Pošta Slovenije opravlja tradicionalno dejavnosti prenosa pisemskih pošiljk, ki pa jih je vedno manj, zato imamo tudi manj finančnih sredstev za sponzorstva, se pa zavedamo tega kot del družbene odgovornosti, je poudarila Ivana Vrviščar. »Za nas je šport ekosistem, ki podpira neko povezanost v družbi. Zelo pomemben del so tudi naši zaposleni, katere podpiramo, da živijo šport. Največji impakt na dolgoživost ni denar, ampak fizična pripravljenost in psihični moment je veliko bolj pomemben pri tem.«

Na vprašanje, kateri primeri dobrih praks bodo lahko previharili negotove čase socialnih omrežij? »Pri sponzorstvih ni nič drugače, kot je kjerkoli drugje – odnos, komunikacija, skupni cilj. S Smučarsko zvezo izdajamo filatelistično znamko – naredili komplete znamke kot posebno izdajo – prodajali smo jih skupaj, en del je šel za mlade smučarske upe. Naredili smo komunikacijsko platformo, kjer so tudi naši zaposleni živeli in promovirali to zgodbo.« In kot je še dodala sogovornica, skupina Pošta Slovenije deluje na 9 trgih, skupaj 8000 ljudi, najbolj močni pa so z ekipo v Sloveniji – zaposleni so povezani in čutijo pripadnost, pa ne glede na to, kakšni so dialogi navzven. Zato na šport gledajo tako, da zgradimo celoten ekosistem okoli športa.

Pomembnost prostovoljstva

Petra Majdič je med drugim izpostavila pomembnost prostovoljstva. »Damo dan v tednu, par ur namenimo – čistimo ceste, sadimo drevesa, bodimo prostovoljci za Planico itd. Osnova vsega ni samo denar, ampak tudi čas. Naša največja napaka je, da slavimo individualizem.- v resnici nam bo to škodilo. Dajmo začeti graditi ekipe. Vseeno mi je, ali zmaga Domen, Timi ali kdo drug, važno je, da je iz Slovenije. Važno je, da vsak od nas ustvari naslednika v športu. Treba je vlagati v ekipe naslednikov v športu! Pomembno je dajanje nazaj družbi.«

Varuh športnikovih pravic Prezelj je poudaril, da je šport večplasten v družbi. Na vprašanje, kako ocenjuje opolnomočenost športnikov, pa je odgovoril, da v današnjem svetu športnik potrebuje pomoč in zaščito, zato je zanje ključno, da imajo varno okolje. »Socialna omrežja so velika priložnost tudi za športnike – kaj zveze in klubi lahko storijo, da odpirajo določene tematike. Socialna omrežja odpirajo nove dimenzije, obenem predstavljajo določeno past. Sedaj so mladi športniki prepuščeni sami sebi, kaj objavljajo, zato lahko naredijo kakšne napake, ki jih drago stanejo. Zato pogrešam varovalke.« Po njegovem lahko pri mešanju komercialnega sponzorstva z javnim interesom pride do težav, zato sponzorstvo ne sme zasledovati samo enega cilja, ampak mora imeti tudi širšo plat.Prihodnost sponzorstva: zadoščanje zahtevam sponzorja je vse težje dosegati, ker se vse hitro spreminja – ta marketinški del res manjka v klubih, kar 90% klubov nima znanj in sposobnosti zagotoviti storitve sponzorjem, zato je treba najti skupne točke, da jim pomagamo.

Rok Kregar, direktor prodaje v Pivovarni Laško Union, je dodal, da v podjetju na šport gledajo skozi partnersko sodelovanje in pri tem izpostavil projekt Skupaj do Cortine: »Izvedli smo Laško maraton legend, angažirali znane športnike, entuziaste in ostale in poželi velik uspeh. Zbirali smo energijo, da smo električni avto poslali po Sloveniji in potem do Cortine. Veliko stavimo na dolgoročna partnerstva in promoviramo šport čez vse naše kanale. V vseh krajih iz katerih prihajajo naši olimpijci, smo organizirali t.i. zabavne cone.«