Azijsko povpraševanje in nizke zaloge plina vzbujajo skrbi

V evropska plinska skladišča v poletnem času priteka plin, ki se porablja pozimi. A napolnjenost skladišč ob koncu junija je precej nižja od povprečja zadnjih petih let v tem času. Pri tem pa se Evropa zaradi bližnjevzhodne krize in vročine ukvarja z vse večjim azijskim povpraševanjem po plinu.

Evropska plinska skladišča so napolnjena 47-odstotno, kar je 14 odstotnih točk manj od povprečne napolnjenosti v zadnjih petih letih. Evropa je že iz zadnje zime izstopila z najnižjimi zalogami plina v petletnem obdobju, na nizkih ravneh za ta čas pa je tudi dobre tri mesece po začetku polnjenja skladišč. Po evropskih pravilih morajo države članice do decembra napolniti skladišča do 80 odstotkov zmogljivosti. Skladišča se polnijo poleti, ko je povpraševanje majhno in cene navadno nižje.

Sosedje, mi vam turiste, vi nam plin

A letošnje leto bo za evropske zaloge posebej zahtevno tudi zaradi povečanega povpraševanja iz azijskih držav. Skozi Hormuško ožino je bila namreč pred vojno v Iranu prepeljana petina utekočinjenega zemeljskega plina, od tega 85 odstotkov v Azijo. Promet skozi ožino se povečuje, a je še daleč od predvojne ravni. Azijski trgi tako nadomeščajo izpade dobav z Bližnjega vzhoda, zato so pripravljeni plačati višjo ceno.

Analitiki opozarjajo, da bo vroče poletje v Aziji povečalo uporabo klimatskih naprav in povpraševanje po plinu.

Boj za tankerje z LNG

Azijske države se sicer zanašajo predvsem na dolgoročne dobavne pogodbe, vendar bi jih večje povpraševanje in zmanjševanje rezerv lahko vse bolj spodbujalo k nakupu plina na promptnem trgu, kjer se cene določajo dnevno in se ponavadi zvišajo takoj, ko povpraševanje poraste. To bi azijske države postavilo v neposredno konkurenco Evropi, ki se je letos še posebej zanašala na promptni trg, da bi si zagotovila dobave.

Evropa je največji uvoznik LNG. Leta 2024 je uvoz znašal sto milijard kubičnih metrov, do leta 2030 pa se bodo zmogljivosti uvoza po podatkih evropske komisije povečale za 60 milijard kubičnih metrov.

Če bi vse večje azijsko povpraševanje sovpadalo s paničnim nakupovanjem Evrope pozno poleti, bi to lahko povzročilo medcelinski boj za tankerje z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG). EU bo morda prisiljena na promptnem trgu ponuditi več kot Azija, da bi dosegla svoje cilje skladiščenja, je za Politico dejal Tobias Federico, glavni analitik pri Montel Energy.

Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) je ocenila, da bo Evropa letos morala povečali uvoz LNG za 13 odstotkov. Vse to bi lahko spet sprožilo pritisk na cene plina. »Morda bomo priča še večjim obupanim nabavam utekočinjenega zemeljskega plina, ki bodo zaostrile razmere na svetovnih trgih,« je za omenjeni portal opozoril Seb Kennedy, ustanovitelj analitičnega podjetja Energy Flux.

Na Hrvaškem odprli plinovod, pomemben tudi za Slovenijo

Evropa krepi infrastrukturo

Leta 2022 je približno 40 odstotkov evropske porabe temeljilo na ruskem plinu. Z vojno v Ukrajini in uveljavitvijo sankcij proti Rusiji so se ventili na ruskih plinovodih zaprli. Ker je Evropa takrat razpolagala z omejeno infrastrukturo LNG in omejenim dostopom do svetovnega trga, je doživela še izrazitejšo energetsko krizo in rekordne cene.

Zdaj je infrastruktura boljša in omogoča polnjenje skladišč. Evropa je tako največji uvoznik LNG. Leta 2024 je uvoz znašal sto milijard kubičnih metrov, do leta 2030 pa se bodo zmogljivosti uvoza po podatkih evropske komisije povečale za 60 milijard kubičnih metrov.

Na primer: na Hrvaškem so ta mesec odprli 80 milijonov evrov vredno nadgrajeno plinovodno povezavo Lučko–Zabok. Z njo se bo za več kot petkrat povečala zmogljivost pretoka plina proti Sloveniji in srednji Evropi, tudi iz terminala za LNG na Krku.

LNG sicer za Evropo predstavlja približno 45 odstotkov evropske preskrbe, norveški plin približno 35 odstotkov, sledijo severnoafriški viri, preskrba z ruskim plinom je padla pod pet odstotkov.

Infrastrukturnih kapacitet je v Evropi dovolj, da bi bila skladišča lahko pravočasno napolnjena. Pri polnjenju so bile za trgovce večja težava tržne razmere, ki jim ne omogočajo zadostne marže za pokritje stroškov skladiščenja. Matija Bitenc, glavni direktor družbe Plinovodi, je za Delo že pred časom opozoril, da so skladišča v polnilno sezono vstopila manj napolnjena, zato je letošnje polnjenje zahtevnejše. »Pomembno je tudi zavedanje, da se energetska varnost gradi poleti, ne pozimi.«