Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Energetika

Če bo šlo tako naprej, ne bomo zgradili nobene elektrarne

Denarja je dovolj tudi za Jek 2, je zatrdil Blaž Brodnjak, a pri nas se uvozna odvisnost povečuje, cene za Slovenijo pa se ne določajo v Sloveniji.
Vedno se najde kdo, ki je proti, odločiti pa se moramo, kaj želimo. FOTO: Dejan Javornik
Vedno se najde kdo, ki je proti, odločiti pa se moramo, kaj želimo. FOTO: Dejan Javornik
3. 11. 2026 | 13:05
3. 11. 2026 | 13:45
8:44

V Sloveniji se vse bolj povečuje razlika med proizvodnjo in porabo električne energije, visokimi cenami ter nezadostnimi vlaganji v omrežje. Na energetskem posvetu so predstavniki energetskih družb in bančnega sektorja opozorili, da največje ovire niso zgolj finančne, temveč so to tudi dolgotrajno umeščanje objektov v prostor, nestabilno regulativno okolje in pomanjkanje dolgoročne strategije. Posebej zahtevno bo leto 2027.

Slovenija ima eno najsodobnejših prenosnih elektroenergetskih omrežij v Evropi in velike čezmejne prenosne zmogljivosti. Toda to še ne pomeni, da je njen energetski sistem pripravljen na prihodnje izzive. Po opozorilih direktorja Elesa Aleksandra Mervarja se bo uvozna odvisnost države povečevala predvidoma do leta 2044, ko naj bi začel obratovati drugi blok jedrske elektrarne Krško (Jek 2).

Mervar pričakuje, da bo leto 2027 posebej zahtevno za gospodarstvo. Terminske cene električne energije so se zvišale, največjemu tveganju pa so izpostavljena podjetja, ki si dobave še niso zagotovila z dolgoročnimi pogodbami. Za leto 2028 ne pričakuje bistvenega izboljšanja, zniževanje cen pa nakazujejo šele poznejše napovedi.

image_alt
Mervar: Podjetja, ki so odlašala z nakupom elektrike, bodo drago plačala

Ob tem poudarja, da uvozna odvisnost sama po sebi še ne pomeni nevarnosti motenj v preskrbi. Slovenija ima zaradi čezmejnih povezav razmeroma zanesljiv dostop do električne energije. Drugo vprašanje pa je njena cena.

Nizka omrežnina, draga elektrika

Slovensko gospodarstvo je imelo leta 2025 po predstavljenih podatkih tretjo najnižjo omrežnino v Evropski uniji. Glavni vzrok za visoke končne cene zato ni omrežnina, temveč cena električne energije na trgu. Mervar opozarja, da takšnega stanja ni mogoče vzdrževati dolgoročno. Primanjkljaj pri financiranju distribucijskih podjetij je leta 2025 po njegovih navedbah dosegel 112 milijonov evrov, pokril pa ga je Eles. Primanjkljaj pri pokrivanju reguliranih stroškov prenosnega omrežja je znašal 95,3 milijona evrov.

Umeščanje daljnovodov ali HE Mokrice traja tudi več kot 20 let. FOTO: Dejan Javornik
Umeščanje daljnovodov ali HE Mokrice traja tudi več kot 20 let. FOTO: Dejan Javornik

Desetletni razvojni načrt distribucijskih podjetij predvideva 3,94 milijarde evrov naložb, vendar za skoraj 2,2 milijarde evrov ni zagotovljenih realnih finančnih virov. Tudi po novih ocenah bi zaradi omejene zadolženosti lahko ostalo neizvedenih za več sto milijonov evrov potrebnih investicij. Kljub temu Mervar za leto 2027 ne podpira občutnega zvišanja omrežnine, saj bi to dodatno obremenilo gospodarstvo. Opozarja pa, da bodo zaradi odlaganja podražitve v letih 2029 in 2030 lahko toliko večje. Dodatno tveganje je morebitno zmanjšanje prihodkov Elesa iz čezmejnih prenosnih zmogljivosti.

Nizka vodnatost in omejitve jedrske elektrarne

Na razpravi so posebej izpostavili tudi vremenska tveganja. Generalni direktor HSE Tomaž Štokelj je opozoril, da bo letošnje leto po hidroloških razmerah predvidoma najslabše v zadnjih 25 letih, celo slabše od leta 2022. Manjša proizvodnja hidroelektrarn negativno vpliva na poslovanje, vendar so z učinkovitejšim obvladovanjem tveganj in pravočasnim zakupovanjem elektrike posledice omilili.

image_alt
Pri Jeku 2 si ne smemo postavljati nerealnih rokov

Težave niso omejene na hidroelektrarne. Generalni direktor Gen energije Andrej Vizjak je pojasnil, da so morali letos zaradi izjemno visoke temperature Save za nekaj tednov zmanjšati moč Nuklearne elektrarne Krško. Takšni dogodki kažejo na vse večji pomen podnebnih tveganj pri načrtovanju proizvodnih virov. Jek 2 zato načrtujejo s samostojnim hladilnim sistemom, ki ne bi bil neposredno odvisen od hidroloških razmer na Savi. S tem želijo povečati zanesljivost prihodnje elektrarne.

Denarja je dovolj, a primanjkuje izvedljivih projektov

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je poudaril, da pri financiranju energetskih projektov ni odločilna zgolj razpoložljivost kapitala, temveč predvsem predvidljiv denarni tok, ki zagotavlja vračanje posojil. Po njegovem mora Slovenija sprejeti strateško odločitev, ali želi dolgoročno ohraniti industrijsko proizvodnjo in z njo povezano energetsko infrastrukturo. Visoke cene energije postavljajo evropska podjetja v slabši konkurenčni položaj v primerjavi z ameriškimi in azijskimi tekmeci.

Projekt Jek 2 se bo verjetno zamaknil, pravi Andrej Vizjak. FOTO: Dejan Javornik
Projekt Jek 2 se bo verjetno zamaknil, pravi Andrej Vizjak. FOTO: Dejan Javornik

Brodnjak je kritičen do pomanjkanja jasne industrijske strategije. Meni, da bi lahko država z ustrezno razporeditvijo javnih sredstev in vključevanjem zasebnega kapitala podprla tudi največje energetske projekte. Toda brez politične odločitve, predvidljivega regulativnega okolja in izvedljivih projektov kapital sam po sebi ne zagotavlja razvoja.

Podobno ugotavljajo v družbi Gen-I. Član uprave Igor Koprivnikar je pojasnil, da so v zadnjih dveh letih analizirali približno od 250 do 300 energetskih projektov s skupno močjo okoli 30 gigavatov, vendar so do realizacije pripeljali le majhen delež. Med ključnimi pogoji za uspeh sta stabilnost prihodkov in obvladovanje tržnih tveganj.

Razmah sončnih in vetrnih elektrarn, od katerih po Mervarjevem opozorilu nobena ni postavljena po tržnih pravilih, ob tem povečuje nihanje cen električne energije. Ob presežkih proizvodnje lahko cene padejo tudi pod ničlo, ob večerni konici oziroma pomanjkanju obnovljivih virov pa močno narastejo. Zato vse večjo vrednost pridobiva prilagodljivost elektroenergetskega sistema, predvsem baterijski hranilniki in drugi viri za uravnavanje proizvodnje in porabe.

Gen-I na tem področju že upravlja velike projekte v jugovzhodni Evropi, zlasti v Bolgariji, kjer se trg baterijskih hranilnikov hitro razvija. Slovenija pri velikih sistemih za shranjevanje električne energije napreduje počasneje.

Dolgotrajni postopki ogrožajo nove elektrarne

Pomembna ovira ostaja umeščanje energetskih objektov v prostor. Kot značilen primer so govorci navedli hidroelektrarno Mokrice, katere načrtovanje traja že približno dve desetletji. Andrej Vizjak je opozoril na dolgotrajne upravne in sodne postopke ter tveganje novih zamikov. Podobne težave bi lahko po njegovem vplivale tudi na časovnico Jeka 2, ki je po njegovem mnenju zastavljena preveč optimistično. 

Časovnico Jeka 2 dodatno otežujejo dolgi investicijski cikli. Trg električne energije ponuja razmeroma zanesljive cenovne signale le za nekaj let vnaprej, medtem ko se velike energetske naložbe načrtujejo za več desetletij. Zato so potrebni dolgoročni pogodbeni in drugi mehanizmi za zmanjševanje tveganj.

Zdaj sprejemamo odločitve o prihodnji energetski mešanici

Sogovorniki se strinjajo, da Slovenija brez novih proizvodnih zmogljivosti ne bo zmanjšala svoje uvozne odvisnosti. Razlikujejo pa se pogledi na najprimernejše rešitve in način financiranja. Mervar kot eno od možnosti za zagotavljanje rezervnih zmogljivosti omenja tudi gradnjo več sto megavatov plinskih elektrarn. Te bi večinoma mirovale in se vključile ob pomanjkanju drugih virov, zato bi potrebovale poseben model financiranja.

Za posodobitev omrežja ni virov. FOTO: Dejan Javornik
Za posodobitev omrežja ni virov. FOTO: Dejan Javornik

Toda takšne naložbe odpirajo tudi vprašanja odvisnosti od uvoženega plina, stroškov in skladnosti s podnebnimi cilji. Podobno velja za jedrske, hidroelektrarne in obnovljive vire, pri katerih je treba poleg proizvodnih stroškov upoštevati še vplive na okolje, omrežje in zanesljivost preskrbe.

Ključno opozorilo razprave je, da Sloveniji ne primanjkuje le proizvodnih zmogljivosti, ampak predvsem dolgoročno usklajenih odločitev. Brez stabilnega financiranja omrežja, hitrejšega in pravno vzdržnega umeščanja objektov ter predvidljive energetske politike se bo razlika med potrebami gospodarstva in domačo proizvodnjo povečevala. Račun za odlašanje pa bo nazadnje plačalo gospodarstvo oziroma odjemalci.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine