Čez dve leti se zeleni prehod lahko ustavi

Energetika se hitro spreminja, vsi pa bi radi znižali cene elektrike. Obnovljivi viri, električna mobilnost, ogrevanje in podatkovni centri zahtevajo okrepitev omrežja, zlasti distribucijskega, saj je večina teh tehnologij priključena nanj. Tudi zato dobiva GIZ elektrodistributerjev pomembnejšo vlogo. Ivan Šmon, novi predsednik združenja in predsednik uprave Elektra Gorenjska, bo to vlogo poskušal še okrepiti.

Kje ste elektrodistributerji danes, glede na to, da se razmere v energetiki neprestano spreminjajo?

Mogoče imam to prednost, da sem bil v vseh vlogah. Začel sem na ministrstvu, nadaljeval pri Sistemskem operaterju distribucijskega omrežja (Sodo), danes pa vodim Elektro Gorenjska. Z vseh strani sem lahko opazoval elektrodistribucijo. V preteklih letih so bila v ospredju predvsem razmerja med Sodom in distribucijskimi podjetji; še Računsko sodišče je ugotovilo, da niso bila učinkovita. Glavna težava je bila, da Sodo ni imel v lasti omrežja in zato niti ne prave vloge. To je povzročalo številna nesoglasja in jalovo delo. Zakonodajalec je nato naredil pomemben korak, ko je Sodo priključil Elesu, ki je postal kombinirani operater. Eles je področje elektrodistribucije prepustil distributerjem in nas razbremenil nepotrebnih aktivnosti in poročanj. Sistem zdaj deluje in se ukvarjamo predvsem z vsebino.

Čaka pa vas ogromno dela.

Seveda. Elektrifikacija prometa, industrije, ogrevanja, vključevanje obnovljivih virov in hranilnikov ter vedno pogostejše vremenske ujme zahtevajo močnejše in nadgrajeno omrežje, še posebej nizko- in srednjenapetostno.

Ivan Šmon: Če želimo pravočasen trajnostni prehod, bo treba okoljsko zakonodajo prilagoditi tako, da bodo ključne investicije izvedljive hitreje. FOTO: Jože Suhadolnik

Na katero je tako rekoč vse pripeto.

Tako je, to je hrbtenica, na kateri se danes dogaja največ. Zato smo po dolgem času distribucije prišli v ospredje. Pogosto slišimo očitke, da smo zaspali, da smo nesposobni in da smo vse zamudili – a to preprosto ni res. Vse evropske elektrodistribucije morajo vlagati ogromna sredstva v omrežje, Slovenija pri tem ni nobena izjema in bistveno ne zaostaja. Res pa je, da na tako hitro rast zmogljivosti obnovljivih virov nihče ni bil pripravljen. Vseh teh razpršenih virov, hranilnikov in električnih vozil hkrati preprosto ne moremo vključiti v obstoječe omrežje, ki je bilo nekoč zasnovano le za odjemalce električne energije. Scenarij, da bi bili jutri vsi avtomobili električni, ni izvedljiv. Potrebna je postopna integracija ob hkratni nadgradnji celotnega omrežja.

Kako je s financiranjem prehoda?

Bistveno področje so visoka vlaganja v energetsko infrastrukturo. Pri tem se takoj pojavi vprašanje financiranja, ki je ena ključnih težav. Distribucijska podjetja moramo namreč gradnjo omrežja financirati vnaprej, povračilo pa prejemamo postopoma prek omrežnine v celotni življenjski dobi naložbe. Za nemoteno gradnjo je zato nujno zagotoviti zadostne vire financiranja, večinoma dolžniške. Leta 2019 smo bile vse distribucije skupaj zadolžene za 264 milijonov evrov, leta 2024 pa že za 385 milijonov. Dolg narašča skokovito in se približuje mejam, ki jih določa SDH. V prihodnjih dveh letih se bomo zadolžile do razmerja neto finančni dolg/EBITDA 3,5.

Od igric do upravljanja ključnih sistemov, a previdno

Večje težave se napovedujejo v letih 2027 in 2028, ko bo dolg dosegel okoli 591 milijonov evrov. Takrat bo nujno, da regulator ali zakonodajalec zagotovita dodatna sredstva, sicer se bo trajnostni prehod resno upočasnil ali celo ustavil. To se bo poznalo na položnicah. Ob tem moram poudariti, da je zakonodajalec prvič zagotovil tudi nepovratna sredstva, več kot 200 milijonov evrov. To nam je omogočilo rekordnih 223 milijonov investicij v letu 2024, trend pa se bo nadaljeval tudi v letih 2025 in 2026. Poleg financiranja so ključni zaposleni, ki izvajajo pospešeno gradnjo, a nam, podobno kot drugim panogam, primanjkuje kadrov.

Vsi bi radi hitro rešitve, energetika pa deluje počasneje. Kot, denimo, daljnovod Kamnik–Visoko …

Res je, umeščanje v prostor je eden največjih izzivov. Že pet let se ukvarjamo s pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja za ta daljnovod, zato je preskrba na Brniku danes nezadostna in ovira rast gospodarstva. Najbolj pereča je trenutno priključitev novega proizvodnega centra Sandoz. Začasno bomo to rešili z novim srednjenapetostnim kablom iz Kranja, a to je le polovična rešitev. Če želimo pravočasen trajnostni prehod, bo treba okoljsko zakonodajo prilagoditi tako, da bodo ključne investicije izvedljive hitreje. S podobnimi težavami se srečujejo vsa podjetja članice GIZ DEE.

Morda bodo rešitev prinesle sončne elektrarne v coni Brnik?

Žal ne, ker jih nimamo kam priključiti. Pobud za večje sončne elektrarne je več, vendar omrežje tega ne dopušča, dokler ne bo zgrajen 110-kilovoltni daljnovod Kamnik–Visoko. Ključna sta gradnja tega daljnovoda in nadgradnja razdelilne postaje 20 kV Brnik v transformatorsko postajo 110/20 kV, česar smo se že lotili.

Električna omrežja so stara, treba jih je okrepiti

Nekatere države ugotavljajo, da samo z obnovljivimi viri ne bo šlo.

To drži. Trajnostni cilji so ambiciozni, a zgolj z obnovljivimi viri jih ne bomo dosegli. Tudi s hranilniki ne. Stabilne vire bomo potrebovali, denimo jedrsko elektrarno. Nekaj bo reševal trg prožnosti, a ključno ostaja kakovostno in zanesljivo omrežje. Brez jedrske elektrarne bomo uvozno odvisni in s tem nesamopreskrbni, kar ogroža zanesljivost preskrbe.

Smiselno bi bilo tudi, da se omrežnina plačuje za neizkoriščeno priključno moč. FOTO: Jože Suhadolnik

Kako pomembne so ujme, kot so bile poplave pred dvema letoma?

Ujme so postale stalnica. Na GIZ DEE temu namenjamo veliko pozornosti, saj mora omrežje postati robustnejše. Ključ je v kabliranju – v Elektru Gorenjska imamo že več kot 80 odstotkov omrežja v kablih, zato pri ujmah navadno ne nastajajo večje motnje. Enak trend zasledujejo tudi druge distribucije. V NEPN 2024 je cilj do leta 2030 povečati delež podzemnega srednjenapetostnega omrežja s 35 na vsaj 50 odstotkov. Vsako nesrečo skušamo izkoristiti tudi za dodatne izboljšave. Dober primer sta kabliranje do Jezerskega in povezava z avstrijskim omrežjem, ki sta bila dolga leta neizvedljiva, ob ujmah pa smo projekte premaknili naprej.

V prihodnjih dveh letih se bomo elektrodistribucije zadolžile do razmerja neto finančni dolg/EBITDA 3,5, pravi Ivan Šmon. FOTO: Jože Suhadolnik

Omrežnine se bodo spet nekoliko spremenile.

Elektroenergetski sistem je največji dinamičen sistem in regulacija je izjemno kompleksna. Del nje je tudi omrežnina, katere obračun se nadgrajuje. Podpiramo spremembe iz leta 2024, še posebej obračun po doseženih koničnih močeh, to je bil naš dolgoletni predlog. Smiselno bi bilo tudi, da se omrežnina plačuje za neizkoriščeno priključno moč, saj bi to zmanjšalo potrebo po izgradnji omrežja. Obračun se spreminja tudi letos, trenutno poteka javna obravnava, v kateri bomo sodelovali. A poudarjam: stalnih sprememb si ne želimo, saj so projekti uvajanja sprememb v prakso zahtevni. Bolj kot spremembe si želimo še bolj usklajeno politiko trikotnika zakonodajalec–regulator–lastnik.