Deset vozil se polni, priključna moč pa je omejena. Kako se izogniti najdražji konici?

Oglejte si video, kjer Petrolov strokovnjak pojasni, kako lahko podjetja učinkoviteje upravljajo energijo in stroške:

»Smo na polnilnem parku z močjo 1,2 megavata, kjer se lahko v določenem delu dneva hkrati polni deset električnih vozil,« je povedal Matic Markovič, vodja storitev polnjenja v Petrolu. »Če bi vso potrebno energijo takrat črpali neposredno iz omrežja, bi bilo polnjenje precej dražje. Stroške je mogoče znižati s povezovanjem sončne elektrarne, baterijskega hranilnika in sistema za pametno upravljanje. Energija, proizvedena ob sončnem vremenu, se shrani in uporabi takrat, ko je poraba največja ali je elektrika iz omrežja dražja.«

Matic Markovič, vodja storitev polnjenja v Petrolu: »Ključno vprašanje danes je, kako proizvodnjo električne energije, baterijske hranilnike in polnjenje električnih vozil povezati v enovit sistem.« FOTO: Blaž Samec

Elektrifikacija voznega parka je precej širši projekt od postavitve polnilnic. Z rastjo števila električnih vozil morajo podjetja in občine upoštevati tudi razpoložljivo priključno moč, konične obremenitve, stroške elektrike in zanesljivost oskrbe. Posamezne tehnologije se zato vse bolj povezujejo v skupen energetski sistem, ki omogoča gospodarnejše in zanesljivejše delovanje.

Večja flota zahteva premišljeno upravljanje energije

Pri večjih voznih parkih je treba polnjenje prilagoditi času odhoda vozil in razpoložljivi priključni moči. FOTO: Blaž Samec

Pred nekaj leti je bil glavni cilj podjetij in občin vzpostavitev osnovne infrastrukture za polnjenje električnih vozil. Petrol jih danes podpira pri načrtovanju, postavitvi, upravljanju in vzdrževanju polnilne infrastrukture ter pri elektrifikaciji voznih parkov. Z večanjem flot pa se spreminjajo tudi potrebe uporabnikov.

Manjše podjetje morda potrebuje nekaj polnilnih mest za službena vozila, logistično podjetje pa mora zagotoviti, da je večja flota ob določeni uri pripravljena na novo pot. Občine in javne ustanove morajo upoštevati še dostopnost infrastrukture za druge uporabnike. Pred postavitvijo polnilnic je zato treba analizirati vozne navade, čas mirovanja vozil, dnevne poti, razpoložljivo priključno moč in možnosti za prihodnjo širitev.

Pri večjih flotah lahko sočasno polnjenje hitro preseže zmogljivost obstoječega elektroenergetskega priključka. Povečanje priključne moči je lahko drago, zato pomembno vlogo prevzame pametno upravljanje energetskih tokov. Sistem usklajuje potrebe vozil z energijo, ki je na voljo na lokaciji, ter razpoložljivo moč razporeja glede na predvideni čas odhoda posameznega vozila.

Vozilo, ki mora na pot zgodaj zjutraj, lahko tako dobi prednost pred avtomobilom, ki bo na parkirišču ostal do popoldneva. Podjetje s tem ohrani razpoložljivost flote, prepreči preobremenitev priključka in bolje nadzoruje stroške.

Lastna proizvodnja in hranilniki znižujejo konične obremenitve

Povezovanje sončne elektrarne in baterijskega hranilnika omogoča boljši izkoristek lokalno proizvedene energije. FOTO: Blaž Samec

Baterijski hranilniki shranijo energijo v obdobjih manjše porabe ali večje proizvodnje ter jo oddajo, ko so potrebe največje. Če ima lokacija sončno elektrarno, lahko del elektrike za polnjenje zagotovi iz lastnega vira. Presežki se shranijo, energija iz hranilnika pa se uporabi ob večji porabi ali višjih cenah elektrike.

V praksi se viri energije čez dan dopolnjujejo. Sončna elektrarna lahko v času največje proizvodnje neposredno napaja vozila in hkrati polni hranilnik. Ko se proizvodnja zmanjša ali se na polnilnice priključi več vozil, hranilnik prevzame del obremenitve. Omrežje tako zagotavlja osnovno moč, sistem za upravljanje pa glede na trenutne razmere izbira najučinkovitejšo kombinacijo razpoložljivih virov.

Takšna zasnova omogoča boljši izkoristek lokalno proizvedene energije, znižuje stroške obratovanja in razbremeni elektroenergetsko omrežje. Ob novih pravilih samooskrbe je sposobnost shranjevanja in sprotnega upravljanja presežkov še pomembnejša.

Koristi niso omejene na samo polnjenje vozil. Hranilnik lahko pomaga zmanjševati konice celotnega objekta, v katerem poleg polnilnic delujejo proizvodnja, pisarne, trgovina ali drugi večji porabniki. Upravljanje zato upošteva širšo porabo na lokaciji in skrbi, da potrebe mobilnosti ne ogrozijo drugih poslovnih procesov.

Testni poligoni pokažejo delovanje v praksi

Pri elektrifikaciji voznega parka poleg števila polnilnic odločajo tudi priključna moč, stroški energije in pametno upravljanje. FOTO: Blaž Samec

Petrol povezane energetske rešitve preverja na testnih poligonih v Sloveniji in na Hrvaškem. V realnem okolju preizkuša različne tehnologije, ocenjuje možne prihranke in pridobiva izkušnje za projekte podjetij, ki želijo povečati svojo energetsko samozadostnost.

Na testnih lokacijah so povezani sončna elektrarna, baterijski hranilnik in infrastruktura za polnjenje električnih vozil. Sistem na podlagi podatkov o proizvodnji, porabi, napolnjenosti hranilnika in razpoložljivi priključni moči sproti usklajuje energetske tokove.

Vir: Petrol

Graf prikazuje simulirano delovanje lokacije z ultrahitro polnilnico, sončno elektrarno, baterijskim hranilnikom in priključno močjo, omejeno na 55 kW, v enem izmed prometnejših dni. Zgornji del prikazuje potrebe električnih vozil po polnjenju in prispevek posameznih energetskih virov. Omrežje zagotavlja osnovno moč, sončna elektrarna prispeva lokalno proizvedeno energijo, hranilnik pa pokriva kratkotrajne konice, ki presegajo zmogljivost priključka.

Spodnji del prikazuje napolnjenost hranilnika čez dan. Ta se prazni ob povečanem povpraševanju po polnjenju in znova polni, ko so obremenitve manjše oziroma ko je na voljo energija iz sončne elektrarne. Sistem njegovo delovanje sproti prilagaja razmeram na lokaciji ter tako zagotavlja zanesljivo oskrbo vozil in drugih porabnikov.

Ultrahitro polnjenje je mogoče tudi ob omejeni priključni moči

Baterijski hranilnik lahko ultrahitro polnjenje omogoči tudi na lokacijah z omejeno priključno močjo. FOTO: Blaž Samec

Takšno upravljanje je posebej pomembno pri ultrahitrih polnilnicah, ki v kratkem času potrebujejo veliko moči. Na nekaterih lokacijah je obstoječi priključek ne more zagotoviti, njegovo povečanje pa je lahko drago, izvedbeno zahtevno ali zaradi omejitev omrežja težko izvedljivo. Baterijski hranilnik energijo zbira postopoma in jo ob prihodu vozila sprosti v večji količini, zato vse potrebne moči ni treba v istem trenutku prevzeti iz omrežja.

»Sistem za upravljanje energije ves dan usklajuje proizvodnjo, shranjevanje in porabo elektrike ter hkrati skrbi za stabilno delovanje lokacije. Ko se napolnjenost hranilnika približa določeni spodnji meji, prilagodi moč polnjenja vozil in tako prepreči čezmerno praznjenje ali izpad elektrike na lokaciji, kjer deluje tudi prodajno mesto. Tako lahko izkušnjo ultrahitrega polnjenja ponudimo tudi tam, kjer je priključna moč omejena,« dodaja Markovič.

Avtomobil kot baterija

Tehnologija V2G omogoča, da električno vozilo energijo sprejema ter jo po potrebi odda v stavbo ali omrežje. FOTO: Blaž Samec

Dodatne možnosti odpira dvosmerni pretok energije oziroma tehnologija V2G (Vehicle-to-Grid). Električno vozilo, ki to omogoča, lahko deluje kot mobilni hranilnik, ki energijo sprejema, po potrebi pa jo odda v stavbo ali omrežje. Koncept je zanimiv za podjetja z večjimi voznimi parki in za gospodinjstva, saj lahko prispeva k nižjim stroškom, večji samooskrbi in prožnejši rabi elektrike.

»Baterije v električnih avtomobilih imajo navadno zmogljivost 60, 70 ali 80 kilovatnih ur, kar je precej več od številnih domačih baterijskih hranilnikov. Ker vozilo velik del dneva miruje, lahko njegova baterija gospodinjstvu ali podjetju ponudi dodatno prožnost in po potrebi pomaga tudi pri uravnavanju omrežja,« razlaga Markovič.

Dinamične cene spodbujajo polnjenje ob pravem času

Dinamične cene uporabnike spodbujajo k polnjenju v času manjše obremenjenosti omrežja in nižjih cen elektrike. FOTO: Blaž Samec

K učinkovitejši rabi energije prispeva tudi dinamično določanje cen. Uporabnike lahko spodbuja, da polnjenje prestavijo v čas manjše obremenjenosti omrežja, nižjih cen elektrike ali večje lokalne proizvodnje.

Takšen model je posebej uporaben na javnih polnilnicah, kjer vsi uporabniki ne potrebujejo energije takoj. Tistim, ki lahko čas polnjenja prilagodijo, ponudi cenovno ugodnejšo možnost, upravljavcu pa pomaga enakomerneje razporediti porabo čez dan. Za učinkovito delovanje so pomembni pregledni podatki o cenah, porabi in stanju polnilnic, ki uporabniku omogočijo lažjo odločitev.

»Razvijamo sistem dinamičnih cen, s katerim želimo cenovno in časovno prilagodljive uporabnike usmeriti v manj obremenjene dele dneva, ko je elektrika cenejša ali je na voljo iz lokalne proizvodnje, denimo sončne elektrarne. Tako razbremenimo omrežje, nižji stroški pa nam omogočajo, da ugodnejše polnjenje ponudimo tudi uporabnikom,« pravi Markovič.

Polnilnice lahko ustvarjajo dodatne prihodke

Podjetja lahko polnilnice, ki jih čez dan uporabljajo za svoj vozni park, pozneje odprejo tudi javnosti in jih prek Petrola vključijo v širšo gostovalno mrežo. Hoteli in trgovska središča jih lahko javnosti ponujajo ves dan. S tem izboljšajo izkoriščenost infrastrukture, ustvarjajo dodatne prihodke in hitreje povrnejo naložbo, Petrol pa poskrbi za upravljanje polnilnic in izvajanje storitve polnjenja.

Pravočasne naložbe prinašajo boljše izhodišče

Pametno polnjenje razpoložljivo moč usmerja tja, kjer jo vozila v določenem trenutku najbolj potrebujejo. FOTO: Blaž Samec

Razvoj usmerjajo tudi evropske energetske in prometne politike, med njimi evropski zeleni dogovor, sveženj Pripravljeni na 55, direktiva o energetski učinkovitosti stavb, uredba o infrastrukturi za alternativna goriva in načrt REPowerEU. Spodbujajo elektrifikacijo, učinkovitejšo rabo energije, zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv ter večjo energetsko odpornost podjetij in lokalnih skupnosti.

Za sončne elektrarne, baterijske hranilnike, polnilno infrastrukturo in elektrifikacijo voznih parkov so na voljo različni podporni mehanizmi. Organizacije, ki projekte načrtujejo pravočasno, lahko lažje izkoristijo razpoložljive spodbude in se bolje pripravijo na prihodnje potrebe.

Pri načrtovanju je smiselno gledati dlje od trenutnega števila vozil. Polnilna infrastruktura bo praviloma v uporabi več let, v tem času pa se lahko flota poveča, spremenijo se vozni režimi in pojavijo nove zahteve glede upravljanja energije. Dobro zasnovan sistem omogoča postopno nadgradnjo brez večjih posegov in podjetju pušča prostor za vključitev sončne elektrarne, hranilnika ali novih načinov obračunavanja.

Upravljanje se nadaljuje tudi po postavitvi

Zanesljiva e-mobilnost vključuje tudi spremljanje delovanja, vzdrževanje, obračunavanje in podporo uporabnikom. FOTO: Blaž Samec

Polnilna mesta se bodo vse tesneje povezovala z lokalno proizvodnjo elektrike, baterijskimi hranilniki ter digitalnimi orodji za spremljanje porabe in stroškov. Organizacije bodo tako lažje nadzorovale proizvodnjo, shranjevanje in porabo energije ter polnjenje prilagajale trenutnim potrebam.

Prihodnost e-mobilnosti bo določala sposobnost učinkovitega upravljanja energije. Pomembna pa bo tudi podpora po vzpostavitvi sistema. Spremljanje delovanja, vzdrževanje, obračunavanje in pomoč uporabnikom podjetjem omogočajo, da upravljanje polnilne in energetske infrastrukture prepustijo izkušenemu partnerju.

Petrol podjetjem zagotavlja podporo od načrtovanja in postavitve do upravljanja ter vzdrževanja polnilne infrastrukture. FOTO: Blaž Samec

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.