V Termoelektrarni Brestanica (TEB) imajo gradbeno dovoljenje za osmi in deveti blok na plin ter za baterije z močjo do 40 megavatov (MW), pravi Tomislav Malgaj, direktor TEB. Nekoč predraga elektrika je zdaj dobrodošla tudi poleti, ko vsi vključijo klimatske naprave. Dobave plina imajo zagotovljene, z baterijami pa bodo postali ena redkih družb, ki bo lahko rezerva tako za jedrsko elektrarno kot za obnovljive vire, zlasti pozimi.

Evropsko vztrajanje pri ciljih samo za obnovljive vire moti vse več držav. Ne zgolj zato, ker je zanje treba graditi novo omrežje, ampak tudi zato, ker naredijo elektroenergetski sistem nestabilen. Nekoč je namreč veljalo, da bodo obnovljivi viri energije (OVE) imeli podporo iz plinskih blokov, kar pa se je sesulo z vojno. Kako gledate na to dogajanje?

Prehod na obnovljive vire ni preprost, tako zaradi nujne prenove omrežij kot tudi zaradi vpliva na stabilnost celotnega elektroenergetskega sistema. Res je, da smo v TEB kot odziv na potrebe elektroenergetskega sistema predvideli dogradnjo z blokoma 8 in 9. Plinski bloki ostajajo pomemben vir zanesljivosti preskrbe z elektriko, saj lahko hitro in zanesljivo zagotavljajo sistemske storitve, ki jih obnovljivi viri ne morejo. Sedanja dobava plina ni ogrožena, se je pa v krizah pokazalo, kako pomembna je razpršena in prilagodljiva proizvodnja. Pri OVE bi po mojem mnenju morali iskati ravnotežje med okoljskimi cilji in tem, kar je realno izvedljivo.

V preteklosti sem slišal, da je elektrika iz TEB predraga, da bi jo proizvajali vsak dan. Kako je s tem zdaj poleti in kako pozimi?

Naša osnovna naloga je zagotavljanje zanesljivosti sistema, ko se pojavijo motnje ali zgodijo izpadi. A zaradi vse večjih nihanj v proizvodnji in porabi TEB vse pogosteje obratuje tudi komercialno. To ni povezano z letnim časom, ampak z dogajanjem v sistemu. Cena ni več najpomembnejši dejavnik, pomembnejša je stabilnost sistema, v katerem ima TEB ključno vlogo.

Z zapiranjem blokov 5 in 6 v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) nastaja velik primanjkljaj v slovenski proizvodnji elektrike. Koliko elektrike bi lahko proizvedli iz plina?

Zaradi zapiranja blokov v Tešu se utemeljeno postavljajo vprašanja o prihodnji proizvodnji in energetski varnosti. Realna letna proizvodnja TEB je glede na razmere na trgu približno 50 gigavatov (GWh), kar pomeni, da TEB ni nadomestilo za zapiranje Teša, je pa zelo pomembna za stabilnost sistema, obratuje pa tudi komercialno, ko so razmere na trgu ugodne. Bi pa plinske turbine v TEB na zemeljski plin ob upoštevanju zdaj razpoložljivih kapacitet plinovodnega omrežja ter vseh okoljskih zahtev in omejitev ob primernih cenah na trgu lahko proizvedla do 900 GWh na leto, kar pa že pomeni precej velik delež v slovenski porabi. Naj poudarim, da ima TEB ob sedanji konfiguraciji tehnoloških naprav inštaliranih 406 MW moči, kar je več od slovenske polovice krške jedrske elektrarne.

Leta 2043 se bo zaprla tudi Nuklerna elektrarna Krško (NEK). V Sloveniji ne bo nobene velike vrteče turbine več, ki bi zagotavljala prave frekvence, če bi šlo kaj narobe. Kakšno vlogo bi imele plinske turbine?

Če po letu 2043 res ne bo več velikih proizvodnih enot, bodo vodne in plinske turbine prevzele vlogo pri stabilizaciji frekvence in s tem varnega delovanja elektroenergetskega sistema, in sicer zaradi tako imenovane rotirajoče mase, ki jo fotovoltaične elektrarne in baterijski sistemi nimajo.

NEK ima TEB tudi kot rezervo. Tudi novi blok jedrske elektrarne bo potreboval rezervo v primeru izpada, to pa bodo lahko le večja plinska elektrarna ali ogromne baterije. Vse sedanje baterije v Sloveniji bi sicer lahko napajale Slovenijo približno šest minut.

Vsaka velika elektrarna potrebuje zanesljivo rezervo za hitre odzive ob izpadih. TEB zagotavlja takšno rezervo NEK s plinskimi turbinami, ki lahko zelo hitro zagotovijo potrebno moč in stabilnost sistema. Pri načrtih za novi blok jedrske elektrarne pa bo treba razmisliti o zmogljivi rezervi, ki bi lahko vključevala dodatne plinske bloke 8 in 9 v TEB ali pa zelo velike baterijske sisteme, ki se bodo zmogli hitro odzivati in bodo lahko dlje avtonomno delovali. Kljub napredku v baterijskih tehnologijah pa plinske elektrarne, kot je TEB, še vedno ostajajo nepogrešljive za dolgoročno stabilnost sistema.

Vaši plinski bloki lahko kurijo tudi dizel, čeprav se gorilci pri tem hitreje zamažejo. Kaj je še predvideno?

Dizelsko gorivo lahko uporabimo kot rezervo, če plina ni, a to ni trajna rešitev. V prihodnje bo verjetno treba iskati tudi druge alternative, denimo, vodik, če bo to smiselno. Glede zamazanosti je strokovni izraz zakoksiranje gorilcev. Tudi to smo v TEB rešili z modifikacijo sistema preskrbe z dizelskim energentom.

V TEB načrtujete tudi vzpostavitev sistema z baterijami. Kako daleč so ti projekti in kakšno moč bi imele?

V TEB načrtujemo postavitev baterijskega hranilnika z močjo 20 MW/40MWh, z možnostjo razširitve z dodatnim hranilnikom, prav tako 20 MW/40 MWh. Z njima bomo razširili nabor hitrih virov električne energije in pripomogli k večji neodvisnosti, prilagodljivosti in odpornosti elektroenergetskega sistem na kritična obratovalna stanja. Letos je predvidena izdelava projektne in investicijske dokumentacije, sledila bo odločitev pristojnih organov in začetek postopka javnega naročanja.

Kako na načrte vpliva gibanje cen plina in odpiranje ali zapiranje dobavnih poti? Od kod dobivate plin zdaj in kaj se bo zgodilo, ko bo največ plina v Sloveniji porabil ljubljanski Te-Tol?

Cena plina je tesno povezana s ceno električne energije. Naš dobavitelj Geoplin nam je zagotovil, da bomo imeli dostop do plina tudi v prihodnje, ko bo Te-Tol postal največji porabnik v Sloveniji. Slovenija ohranja več dobavnih poti, kar je zagotovilo, da bomo imeli zanesljivo preskrbo s plinom, ne glede na povečano povpraševanje.

S katerimi izzivi se sicer zdaj v TEB najbolj ukvarjate?

V TEB smo pred velikima izzivoma. Prvi strateški cilj je vzpostavitev strateške rezerve v slovenskem elektroenergetskem sistemu, v katerega bi se vključil del kapacitet TEB. Drugi pa je iskanje možnosti, kako se s svojimi projekti vključiti v načrt za okrevanje in odpornost (NOO).

TEB ima v slovenskem elektroenergetskem sistemu ključno strateško vlogo. Zagotavlja terciarno frekvenčno regulacijo ob izpadih večjih proizvodnih virov ali motnjah v elektroenergetskem sistemu Slovenije, omogoča hitro ponovno sestavljanje omrežja in preprečuje njegov razpad, plinski bloki pa lahko startajo tudi brez zunanjega napajanja ter so neodvisen vir za nujno lastno rabo nuklearne elektrarne ob izpadu omrežja.

S skupno močjo 406 MW (to je sedmih plinskih blokov) TEB zagotavlja stabilnost in fleksibilnost elektroenergetska sistema. Poleg tega se TEB razvija tudi na področju obnovljive energetske proizvodnje s fotovoltaičnimi elektrarnami, kar pripomore k energetski tranziciji Slovenije. Elektrarna je že desetletja strateška komponenta sistema preskrbe z električno energijo, zato si v TEB prizadevamo pridobiti tudi status strateške rezerve, prav v kontekstu zagotavljanja varnosti in zanesljivosti preskrbe z električno energijo.

V zvezi z drugim izzivom pa izvajamo aktivnosti za vključitev v NOO. V zvezi s tem ciljem naj poudarim, da imamo na lokaciji TEB na podlagi že pridobljenega gradbenega dovoljenja omogočeno gradnjo še dveh dodatnih plinskih blokov (PB8 in PB9, moči 112 MW), s čimer bi lahko zagotovili še večjo fleksibilnost sistema in izboljšali zanesljivost preskrbe z energijo tako v običajnih kot izrednih pogojih delovanja, ter tudi možnost postavitve baterijskih hranilnikov (do 40 MW). Obstaja pa tudi možnost spremembe omenjenega gradbenega dovoljenja v gradbeno dovoljenje za gradnjo dveh motorjev z notranjim zgorevanjem, ki predstavljata dodatno priložnost za prilagoditev tehnoloških rešitev glede na potrebe sistema; postopek spremembe sedanjega gradbenega dovoljenja je gotovo bistveno hitrejši in enostavnejši kot postopek pridobivanja novega dovoljenja.