V Evropi deluje več kot 400 plavajočih sončnih elektrarn s skupno močjo prek treh gigavatov. Slovenija si prizadeva za postavitev prvega takega projekta na Družmirskem jezeru. V sklopu zelene energetske preobrazbe Šaleške regije ga načrtuje Holding Slovenske elektrarne (HSE). Državni prostorski načrt zanjo bo objavljen jeseni, je ta teden na srečanju z novinarji v Šoštanju povedal vodja projekta Simon Čižmek.

Evropske države hitijo regulirati področje »plavajoče fotovoltaike« ter med drugim poenostavljajo dovoljenja za njihovo postavitev in licenciranje. Ponekod, denimo v Franciji in Belgiji, že opravljajo poskuse s tovrstnimi elektrarnami na odprtem morju. Slovenski projekt, plavajoča sončna elektrarna (PSE) Družmirje, moči do 140 megavatov, ki naj bi po ocenah HSE stala predvidoma od 700 do 1000 evrov na kilovat, je trenutno v fazi pridobivanja mnenj s strani nosilcev urejanja prostora. Večina teh je po navedbah HSE že dala pozitivna mnenja oziroma potrdila ustreznost obravnave dokumentacije, kar daje zeleno luč postopku umeščanja projekta v prostor. Če bo postopek potekal v skladu z načrti, investitor pričakuje, da bo vlada sklep o potrditvi najustreznejše variante lahko sprejela do konca letošnjega leta.

HSE bi lahko prvo plavajočo sončno elektrarno pri nas začel graditi v drugi polovici 2026. Vizualizacija plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru. FOTO: HSE

V naslednji fazi bi steklo pridobivanje dovoljenj, ki bi omogočila začetek izvajanja projekta PSE Družmirje z vsemi pripadajočimi prostorskimi rešitvami. HSE ocenjuje, da bi se gradnja lahko začela v drugi polovici leta 2026, prve kilovatne ure pa v omrežje oddala v začetku leta 2027. Na leto bo proizvedla podobno količino elektrike kot HE Dravograd – kar ustreza oskrbi približno 35.000 gospodinjstev. HSE bo svojo prvo sončno elektrarno na vodi financiral z lastnimi in tudi z nepovratnimi evropskimi sredstvi sklada za pravičen prehod, ki podpira prestrukturiranje premogovnih regij.

Senca dvoma na projektu za prihodnje generacije

Čeprav na HSE zagotavljajo, da njihov cilj »ni le izvedba energetske naložbe, temveč celovita in odgovorna preobrazba območja Družmirskega jezera v prostor, ki bo imel širšo okoljsko, družbeno in razvojno vrednost – tudi za prihodnje generacije« in da je projekt usklajen z načeli pravičnega prehoda, da je umeščen v strateške dokumente prestrukturiranja SAŠA regije ter da sledi viziji razvoja mesta Šoštanj, je bil župan Boris Goličnik že marca odločen, da elektrarne ne bo, če bo presoja pokazala, da se bodo razmere v okolju poslabšale. V Šoštanju od investitorja zahtevajo, da jasno pove, kaj lahko od projekta PSE Družmirje pričakuje lokalna skupnost. Če bo treba, bodo šli z zadevo tudi na referendum, je takrat napovedal Goličnik.

Območje ob Družmirskem jezeru se še vedno poseda. Na desni Termoelektrarna Šoštanj. FOTO: Jure Eržen

Pred kratkim pa je izpostavil še enega, kot je sam dejal, najbolj negotovih delov osnutka predloga zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije, na katerega je bilo pripombe mogoče oddati do 25. avgusta. Gre za preureditev lokacije Teša na OVE, »vključno s PSE« Družmirje. Po zakonu bi bil do sofinanciranja v višini 45 milijonov evrov upravičen HSE. In to Šoštanjčane moti. »HSE je podjetje v državni lasti in je investitor v projekt PSE Družmirje. Kot podjetje v državni lasti imamo dolžnost, da je naše poslovanje ekonomsko in družbeno čim boljše. Zato je prav, da pridobimo vsa nepovratna sredstva, ki jih je za projekt mogoče pridobiti, da bo ta tudi ekonomsko uspešen. Nenazadnje bo le tako lahko tudi okoljsko in socialno sprejemljiv. V mislih imamo tudi vse predpisane omilitvene ukrepe ter s predlogom DPN predvidene objezerske ureditve, ki pritičejo financiranju investitorju v PSE Družmirje,« so se na očitke odzvali v HSE in dodali, da bo PSE po izgradnji prešla v upravljanje podjetja HSE Saša d.o.o. s sedežem v Šoštanju.

Po zakonu bi bil do sofinanciranja preureditve lokacije Teša vključno s PSE Družmirje v višini 45 milijonov evrov upravičen HSE. Vizualizacija plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru. FOTO: HSE

HSE sodelovanje z občino Šoštanj in občani sicer ocenjuje kot »proaktivno in transparentno«. V naslednjih mesecih ga bodo še stopnjevali z dodatnimi lokalnimi srečanji. »Verjamemo, da se bodo konstruktivni pogovori z občino nadaljevali tudi v prihodnje,« se nadejajo.

Do projekta kritični tudi v Eko gibanju

Na očitke Eko gibanja, ki ne bo, kot pravijo, dovolilo, da »se Družmirsko jezero žrtvuje za eksperiment pod krinko zelenega prehoda«, na HSE odgovarjajo v kontekstu več kot 500 strani dolgega okoljskega poročila, ki bo tudi predmet javne obravnave in ki »jasno dokazuje, da plavajoči del elektrarne in urejanje objezerskega prostora ne bosta bistveno vplivala na okolje«: »V sklopu projekta so vgrajene dilatacije širine med 20 in 40 metri, ki razbijajo veliki otok panelov na manjše otoke, kar pozitivno vpliva tako na vodovarstvene parametre kot na vizualni videz območja.«

Poleg tega je elektrarna oddaljena od biološko najpomembnejših območij, zagotavljajo na HSE in dodajajo, da v prvih 40 metrov obalnega pasu, kjer je največ življenja v jezeru, ne bodo posegali: »V okviru DPN so bile izdelane strokovne podlage, ki so obravnavale vse prisotne vodne organizme, vključno z ribami. Analize so pokazale, da vpliv sončne elektrarne na ribiški živelj ne bo bistven.« PSE tudi ne bo negativno vplivala na razvoj ptic, njihovo migracijo ali gnezdenje, zagotavljajo, saj so na Družmirskem jezeru predvideni posebni ukrepi, kot so mirne cone in opazovalnice za ptice, ki bodo dodatno varovale ptičje populacije.

V Eko gibanju pa vztrajajo, da bo plavanje, veslanje, ribolov in jadranje na Družmirskem jezeru omejeno ali onemogočeno. Šoštanjčani so jasno izbrali turizem in varovanje narave pred novimi industrijskimi projekti, pravijo: »Država in investitor HSE to voljo ignorirata ter nam še enkrat jemljeta pravico do odločanja o lastni usodi.«

Brežine niso bile dobra alternativa

Na začetku, v postopku priprave prostorskega načrta za PSE Družmirje, se je pojavilo tudi vprašanje, zakaj sončnih celic ne bi namestili na obrežna zemljišča namesto na vodno površino. Ta možnost je bila v zgodnji fazi projekta omenjena, a so jo opustili zaradi nestabilnosti terena. Območje ob Družmirskem jezeru se namreč še vedno poseda in ni primerno za gradnjo, pojasnjujejo na HSE: »Poleg tega so strokovnjaki za krajinsko arhitekturo opozorili, da bi bila vizualna obremenitev prostora večja, če bi panele postavili na brežine.« Zato so se usmerili izključno v plavajočo rešitev. Družmirsko jezero je kot lokacija zanjo »zelo primerno«, ocenjujejo in dodajajo, da v Sloveniji ni veliko krajev, kjer bi imeli »veliko vodno površino in bližino ustrezno močnih elektroenergetskih povezav«.

V prvih 40 metrov obalnega pasu, kjer je največ življenja v jezeru, HSE ne bo posegal. FOTO: Marko Feist

Sicer pa, še pojasnjujejo, »posebnih kriterijev za izbor lokacije dejansko ni«: »Ravno obratno: kemijskemu in ekološkemu stanju vode, značilnostim lokacije, vključno z vetrovnimi razmerami, valovanjem, nihanjem gladine vrste, značilnostim geološke podlage, stanju rastlinskega in živalskega sveta ter drugim pogojem, ki izhajajo iz zahtev predpisov posameznih držav, regij, občin …, se prilagojeno oblikujejo tudi projektne rešitve.«

Dejstvo je, pravijo v HSE, da izvedba načrtovane ureditve ne sme poslabšati stanja vodnega telesa: »In to je tudi naše vodilo.« Voda in njen živelj sta dragocena dobrina, ki ju je treba in ju bomo varovali s premišljenimi posegi, zagotavljajo.

Iz študije ocene vpliva na površinsko vodo izhaja, da je kemijsko stanje Družmirskega jezera dobro. Kot zatrjujejo na HSE, so opravili »vse študije, kot izhajajo iz sklepa o pripravi DPN in katerih nabor je izhajal iz zahtev nosilcev urejanja prostora«. Opravili so popise dvoživk, vodnega in obvodnega rastlinja, rib, rakov, ptic, habitatnih tipov in rastlinskih vrst, študije vpliva na podzemno in površinsko vodo, temperaturne razmere jezera …, medtem ko popis invazivnih tujerodnih vrst ravno zaključujejo.