Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Energetika

Energetski prehod ne zmanjšuje potreb po plinu

Mogoče je, da bo vodik zamujal, poraba plina pa se ne zmanjšuje, zato bo prihodnost brez plinske infrastrukture zahtevna.
Matija Bitenc opozarja, da brez plina ne bo šlo. FOTO: Dejan Javornik
Matija Bitenc opozarja, da brez plina ne bo šlo. FOTO: Dejan Javornik
3. 11. 2026 | 10:30
3. 11. 2026 | 16:14
4:14

Jek 2 je lahko ključni energetski projekt Slovenije, vendar sam ne bo zagotovil odpornega sistema. Kot je opozoril Matija Bitenc, glavni direktor družbe Plinovodi, je treba ob širitvi obnovljivih virov načrtovati tudi plinsko infrastrukturo, skladišča in čezmejne povezave za obdobja največje porabe.

Evropa je leta 2025 porabila 340 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, dva odstotka več kot leto prej. Po padcu ob ruski invaziji na Ukrajino se je poraba stabilizirala. Podnebne zaveze predvidevajo drugačno gibanje: po scenariju Fit for 55 naj bi se poraba plina do leta 2030 zmanjšala za 17 odstotkov, po ambicioznejših načrtih pa za 44 odstotkov. Razvoj za cilji zaostaja.

Elektrifikacija namreč napreduje počasneje od pričakovanj. Delež elektrike v končni porabi energije v Evropi že desetletje ostaja blizu 23 odstotkov. Vodik in biometan sta šele v začetni fazi, obnovljivi vodik pa je štirikrat dražji od konvencionalnega. Delež obnovljivih virov v proizvodnji elektrike se je povečal s 30 na 50 odstotkov, s tem pa tudi odvisnost od vremena in potreba po rezervnih zmogljivostih. Cenovna nihanja so po Bitenčevih navedbah petkrat večja kot pred petimi leti.

image_alt
Evropska plinska infrastruktura je konkurenčna prednost

Plinovodi zato opozarjajo na razliko med letno porabo in porabo ob konicah, ki določajo zmogljivost infrastrukture. Model evropskih operaterjev prenosnih sistemov kaže, da bi se lahko letna poraba zemeljskega plina do leta 2040 glede na leto 2019 zmanjšala za 36 odstotkov, dnevne konice pa le za 13 odstotkov. Ob počasnejšem prehodu bi bile konice zgolj dva odstotka nižje od današnjih. Podobno velja za štirinajstdnevne konice.

Povečala naj bi se tudi vloga skladišč. Model predvideva, da bi do leta 2040 v obdobjih največjega odjema zagotavljala okoli 60 odstotkov dnevnih potreb in približno polovico potreb v štirinajstdnevnih konicah. Vzrok je tudi sezonska proizvodnja obnovljivih plinov.

Največji energetski projekt ne bo dovolj za preskrbo države. FOTO: Dejan Javornik
Največji energetski projekt ne bo dovolj za preskrbo države. FOTO: Dejan Javornik

Pomembna neznanka je vodik. Evropski načrti po scenariju Fit for 55 računajo na približno 1520 teravatnih ur energije iz vodika, scenarij počasnejšega prehoda pa na okoli 700 teravatnih ur. Ker ima vodik drugačno energijsko gostoto kot zemeljski plin, bi potreboval dodatno infrastrukturo. Če se trg vodika ne razvije, bo treba njegove predvidene količine energije nadomestiti z drugimi viri, kar utegne povečati obremenitev obstoječega plinskega omrežja.

Negotove so tudi predpostavke o zmanjšanju celotne porabe energije. Evropski scenariji predvidevajo, da bo končna poraba do leta 2030 upadla za približno 15 odstotkov, do leta 2040 pa za skoraj tretjino. Bitenc je opozoril, da zadnji podatki takšnega trenda še ne potrjujejo.

image_alt
Zavrnitev projekta je tudi odločitev, najslabše je čakanje brez odločitev

V Sloveniji po njegovih besedah rastejo predvsem dnevne in štirinajstdnevne konice odjema plina. Zato zagovarja krepitev čezmejnih povezav, dogovore o dostopu do skladišč in proučitev domačih možnosti skladiščenja. Na vodikove koridorje se je treba pripravljati že zdaj, odločitve o gradnji pa prilagajati dejanskemu razvoju trga.

Energetsko načrtovanje mora biti povezano z industrijsko politiko, je sklenil. Porabo energije bi bilo mogoče zmanjšati tudi z izgubo energetsko intenzivne industrije, vendar bi to prizadelo blaginjo. Zato je treba poleg želenega scenarija razogljičenja pripraviti še alternative: »Sisteme moramo dimenzionirati za konice in se pripraviti na odstopanja.«

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine