Energetski sektor ima dve milijardi evrov kreditnega potenciala

Po naših ocenah ima slovenski energetski sektor še približno dve milijardi evrov dodatnega kreditnega potenciala, ki bi ga ob ustrezno pripravljenih projektih lahko podprl tudi slovenski bančni sistem, ocenjuje član uprave NLB Andrej Lasič. A večjih energetskih objektov je bilo v Sloveniji v zadnjem obdobju relativno malo. Zato NLB velik del svojih aktivnosti usmerja v širšo regijo Jugovzhodne Evrope, kjer so financirali velike vetrne parke v Srbiji in na Kosovu.

Katere večje energetske projekte je NLB v zadnjih letih financirala v Sloveniji in katere v tujini?

V NLB pozorno spremljamo razvoj slovenskega energetskega sektorja in smo pripravljeni aktivno podpreti nov investicijski cikel v energetiki. V zadnjih letih smo opažali predvsem investicije v distribucijsko in prenosno elektroenergetsko infrastrukturo, večjih investicij v nove proizvodne zmogljivosti električne energije pa je bilo razmeroma malo.

Med pomembnejšimi energetskimi projekti v Sloveniji, pri katerih je sodelovala tudi NLB, je treba izpostaviti hidroelektrarno Brežice, ki obratuje od leta 2017, ter plinsko-parno enoto TE-TOL, ki je pomemben del zagotavljanja zanesljive preskrbe z energijo in toploto v osrednji Sloveniji.

Ker je bilo večjih energetskih projektov v Sloveniji v zadnjem obdobju relativno malo, NLB velik del svojih aktivnosti usmerja tudi v širšo regijo Jugovzhodne Evrope. Med pomembnejšimi projekti so financiranje vetrnega parka Selac na Kosovu ter vetrnih parkov Krivača in Košava v Srbiji.

Pri tem ostajamo usmerjeni v projekte, ki pripomorejo k energetski varnosti, razogljičenju in dolgoročni konkurenčnosti gospodarstva.

Med pomembnejšimi projekti NLB so financiranje vetrnega parka Krivača (na fotografiji) in Košava v Srbiji. FOTO: Jakov Simović

Kakšno je povpraševanje po financiranju večjih energetskih projektov in od kod?

Povpraševanje po financiranju energetskih projektov obstaja, vendar bistveno zaostaja za finančnimi zmogljivostmi bančnega sektorja. Banke so kapitalsko in likvidnostno dobro pripravljene podpreti energetski prehod v precej večjem obsegu. Ključni izziv zato ni pomanjkanje kapitala, ampak pomanjkanje investicijsko zrelih projektov, kar je tudi posledica pomanjkanja dolgoročne vizije in odločnosti ključnih akterjev. Najpogostejše ovire so dolgotrajni postopki umeščanja v prostor, pridobivanja dovoljenj, kompleksnost postopkov ter regulatorna nepredvidljivost, ki otežuje načrtovanje in izvedbo dolgoročnih investicij.

Z vidika bančnega financiranja je ključno, da projekt dosega ustrezno stopnjo pripravljenosti ter omogoča kakovostno oceno in obvladovanje vseh relevantnih tveganj. Projekti z urejenimi dovoljenji, jasno investicijsko strukturo, predvidljivimi denarnimi tokovi in jasno opredeljenimi učinki imajo zato veliko več možnosti za uspešno financiranje.

Zato pomemben del povpraševanja prihaja tudi iz držav regije, kjer je več projektov v fazi izvedbe ali tik pred začetkom gradnje.

Omrežje na robu zmogljivosti, izpadi elektrike so realna možnost

Zadnji večji energetski projekt, ki ga je banka financirala, HE Brežice, je star približno desetletje, v tem času pa je financirala nekatere večje projekte obnovljivih virov energije v regiji. Ali to pomeni, da mora banka zaradi pomanjkanja projektov doma financirati projekte v regiji, kapital za domače projekte pa ostaja neizkoriščen, ker teh ni?

Delno to drži. NLB je še vedno močno zavezana financiranju slovenskega gospodarstva in slovenskega energetskega prehoda, vendar mora hkrati zagotavljati učinkovito uporabo razpoložljivega kapitala. Če v določenem obdobju v Sloveniji ni dovolj projektov, ki bi bili pripravljeni za izvedbo in financiranje, banka naravno išče ustrezne investicijske priložnosti tudi drugod v regiji.

Zaradi obsega in kompleksnosti projekta Jek 2 bo pri njegovi izvedbi nujno sodelovanje številnih domačih in mednarodnih finančnih institucij, pravi Andrej Lasič. FOTO: Blaž Samec

To ne pomeni, da za slovenske energetske projekte ni kapitala. Prav nasprotno. Po naših ocenah ima slovenski energetski sektor še približno dve milijardi evrov dodatnega kreditnega potenciala, ki bi ga ob ustrezno pripravljenih projektih lahko podprl tudi slovenski bančni sistem. Ključno vprašanje za prihodnje obdobje zato ni dostopnost financiranja, ampak predvsem hitrost priprave projektov, predvidljivost postopkov in sposobnost, da investicijske načrte čim hitreje privedemo do izvedbe.

Največji energetski projekt za prihodnost je drugi blok jedrske elektrarne Krško (Jek 2). Kakšna naj bi bila vloga NLB?

Slovenija je ena najbolj industrializiranih držav v Evropski uniji. Delež proizvodnih dejavnosti v BDP znaša približno 20 odstotkov, povprečje večine držav EU pa je nekoliko nad desetimi odstotki. To pomeni, da je zanesljiva in cenovno konkurenčna preskrba z električno energijo zelo pomembna za dolgoročno konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter njegov nadaljnji razvoj.

V NLB pozorno spremljamo razvoj projekta Jek 2 in smo ga seveda pripravljeni podpreti, ko bo projekt blizu izvedbe ter bodo jasni vsi ključni elementi, tako tehnični kot tudi nadzorni, lastniški, regulatorni in ne nazadnje finančni.

Zaradi obsega in kompleksnosti projekta bo pri njegovi izvedbi nujno sodelovanje številnih domačih in mednarodnih finančnih institucij. NLB kot največja bančna skupina s sedežem v Sloveniji se pri takšnem projektu vidi v vlogi pomembnega domačega finančnega partnerja, ki skupaj z drugimi deležniki lahko prispeva k njegovi uspešni izvedbi.