Energetski sektor nadaljuje pot razogljičenja

Elektroenergetski sektor EU je leta 2024 nadaljeval svojo pot razogljičenja, saj so obnovljivi viri in jedrska energija skupaj predstavljali 72 odstotkov proizvodnje električne energije. To so ugotovitve poročila Power Barometer 2025, ki ga je Eurelectric pred kratkim predstavil več kot sto odločevalcem, vodilnim predstavnikom industrije in strokovnjakom.

Poraba električne energije se je lani povečala za le odstotek in je še vedno sedem odstotkov nižja kot leta 2021, kar kaže, da EU še vedno okreva po energetski krizi. Spodbujanje elektrifikacije bo tako ključno za doseganje cilja 32-odstotne elektrifikacije do leta 2030, določenega v okviru Clean Industrial Deal. Zapisali so, da Eurelectric zato poziva odločevalce, naj pospešijo elektrifikacijo v vseh sektorjih – prometu, ogrevanju in industriji – ter hkrati vzpostavijo učinkovite naložbene signale za omrežne in prožnostne rešitve, ki so nujne za zanesljiv elektroenergetski sistem.

Energetske inovacije poganja znanje prihodnosti

Kaj pa Slovenija?

Za zeleni prehod znotraj EU pa bo pomemben tudi Center za brezogljične tehnologije, katerega vzpostavitev se Sloveniji napoveduje predvidoma junija leta 2026. V centru bodo razvijali nove baterijske sisteme, ukvarjal pa se bo tudi z vodikovimi tehnologijami. Cilji centra so predvsem pilotno testiranje inovacij za potrebe industrije, izobraževanje in usposabljanje za brezogljične tehnologije, povezovanje z gospodarstvom, vključevanje v mednarodne raziskovalne tokove ter razvoj visokotehnološke raziskovalne infrastrukture. Center, ki bo eden redkih takih v Evropi, bo v Kisovcu vzpostavil Kemijski inštitut. Za 32 milijonov evrov vredno naložbo bo kar 27 milijonov evrov namenjenih iz evropskih sredstev.

K aktivnemu sodelovanju pri trajnostnem preoblikovanju evropskega energetskega sektorja so se zavezali tudi v skupini Gen-I. Ključni del te zaveze predstavljajo investicije v obnovljive vire energije v številnih državah zlasti južne in vzhodne Evrope. »Na področju gradnje energetskih rešitev za podjetja in javne naročnike se aktivno prijavljamo na javne razpise ter iščemo možnosti sodelovanja v okviru javno-zasebnih partnerstev. V Sloveniji je naš najnovejši uspešno zaključen projekt gradnja prostostoječe sončne elektrarne na Kanalskem Vrhu za naročnika Soške elektrarne Nova Gorica. Elektrarna na brežinah ob akumulacijskem bazenu črpalne hidroelektrarne Avče ima nazivno moč 2,9 MW, sestavlja pa jo 4736 fotonapetostnih modulov, ki se razprostirajo na 22.000 kvadratnih metrih.«

Projekti OVE

V okviru intenzivne promocije souporabe obnovljivih virov energije so, kot še pojasnjujejo v Gen-I, v Sloveniji že vzpostavili prve tri samopreskrbne skupnosti za poslovne odjemalce, na podlagi dobrih izkušenj jim bodo sledile še druge. Poleg tega letos sklepajo prva javno-zasebna partnerstva za postavitev sončnih elektrarn in samopreskrbne skupnosti v Sloveniji. »Tovrstna sodelovanja omogočajo vzpostavitev samopreskrbne skupnosti brez večjega začetnega lastnega vložka, po preteku obdobja partnerstva pa proizvodne naprave preidejo v last javnega partnerja.«

In kot še dodajajo, v sklopu razvoja, gradnje in prodaje večjih projektov obnovljivih virov energije (tako imenovane utility scale, kar pomeni projekte v velikosti od deset megavatov dalje) njihov poslovni model temelji na nakupu zemljišč ter postavitvi velikih sončnih elektrarn in hranilnikov energije. Rešitve za ta del ponujajo kot samostojne sončne elektrarne, samostojne hranilnike ali kombinacijo obojega.

»Realizacija naših ambicioznih načrtov je odvisna od regulative in smotrnosti naložbe v posamezni državi. Za zdaj aktivno delujemo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji, Romuniji, Bolgariji, Avstriji in na Slovaškem. Konkreten primer zaključenega tovrstnega projekta sta dve veliki prostostoječi sončni elektrarni v Severni Makedoniji s skupno močjo 29 megavatov. Z njima pridobivamo električno energijo, ki ustreza potrebam skoraj 9000 gospodinjstev.«

Gradnja baterijskih hranilnikov

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pripravilo več razpisov za nepovratna evropska sredstva, eden takšnih je po nedavnih besedah ministra Bojana Kumra tudi za baterijske hranilnike, in sicer za podjetja v višini 17 milijonov evrov. Po njegovem mnenju so hranilniki tudi dobra, predvsem dolgoročna rešitev za blaženja učinka neto meritev.

In kaj na tem področju delajo v Gen-I? Na podlagi že podpisanih dogovorov bodo v Sloveniji in na Hrvaškem začeli graditi baterijske hranilnike električne energije v skupni moči med 50 do 100 megavatov, zaključujejo pa dogovore za še dodatne hranilnike in sončne elektrarne v skupni moči več kot 100 megavatov, ki jih bodo zgradili v Sloveniji in tujini. »Tako imamo v Sloveniji in državah jugovzhodne Evrope v različnih fazah razvoja vsega skupaj za več kot 200 megavatov projektov na področju baterijskih hranilnikov energije in sončnih elektrarn, kar potrjuje širino in potencial naše regionalne strategije.«

V solarnih panel je viden odsev vetrnih elektrarn. FOTO: Thomas Bohlen/Reuters

Investicije samopreskrbnih sončnih elektrarn

In kje smo v Sloveniji z investicijskim ciklom pri samopreskrbnih sončnih elektrarnah? »Tisti odjemalci, ki razmišljajo o postavitvi male sončne elektrarne po zaključku net meteringa, se zanimajo za rešitve, ki vključujejo baterijske hranilnike električne energije. Tovrstne sisteme odjemalcem že postavljamo, saj omogočajo shranjevanje presežkov proizvedene energije za poznejšo uporabo ob povečanih potrebah po energiji ali ko proizvodnja ni zadostna,« pojasnjujejo v Gen-I.

Baterijski hranilniki električne energije so po njihovem mnenju ključni za shranjevanje presežkov energije, predvsem iz obnovljivih virov, in hkrati nujni za stabilno obratovanje sistema v prihodnosti. »Baterijski hranilniki električne energije so že zdaj močno prisotni v vseh segmentih trga (veleprodajni, dan vnaprej, znotraj dnevni trg in trgi sistemskih storitev), njihovo upravljanje se sproti prilagaja tržnim razmeram. Pričakovati je, da se bo število hranilnikov v Sloveniji v prihodnjih letih močno povečalo. Po nam dostopnih informacijah bo naslednje leto samo v Sloveniji zgrajenih več kot 150 megavatov novih baterijskih hranilnikov s kapaciteto več kot 300 megavatnih ur, kar bo omogočilo boljše upravljanje sistema in uravnavanje presežkov OVE in pomanjkanja energije v večernih konicah povečanega odjema.«

Čez dve leti se zeleni prehod lahko ustavi

Poslovni modeli

In kakšne vrste poslovnih modelov za samopreskrbo z električno energijo so na voljo? Najbolj inovativen model družbe Gen-I paket Pametna samooskrba, ki je najnaprednejša rešitev za maksimalno energetsko neodvisnost in najvišje prihranke. »Pametna samopreskrba z visoko kakovostno sončno elektrarno, baterijskim hranilnikom energije, preskrbo z električno energijo po dogovorjeni in ugodni ceni, odkupom presežno proizvedene energije in naprednim upravljalnikom hranilnika je celovita rešitev na ključ, ki našim strankam zagotavlja najvišje prihranke, največjo energetsko neodvisnost in maksimalen izkoristek hranilnika. Produkt temelji na novi zakonodaji o samopreskrbi in posodobljenem omrežninskem aktu ter prinaša velike prihranke različnim gospodinjstvom v vseh letnih časih, ne glede na to, ali gre za nizkoenergijsko hišo, gospodinjstvo z dopolnilno dejavnostjo ali povprečno družinsko hišo,« nazorno opisujejo v Gen-I in dodajajo, da s prehodom na omenjeni paket lahko vsa gospodinjstva plačujejo od 60 do 80 odstotkov manj za električno energijo kot pred investicijo. »Strankam še vedno ponujamo tudi samo sončno elektrarno z ali brez baterijskega hranilnika.«

Sicer pa so zgolj tiste sončne skupnosti, ki so jih v celoti postavili v Gen-I, leta 2024 skupno proizvedle več kot 820 MWh električne energije in s tem znižale emisije CO₂ za več kot 400 ton, podobne številke bodo dosegli tudi letos. »Naše delovanje bo še naprej usmerjeno v trajnostne rešitve in gradnjo novih tako malih in velikih sončnih elektrarn kot samooskrbnih skupnosti za gospodinjske odjemalce, občine in podjetja, s čimer bomo nadaljevali trend zmanjševanja ogljičnega odtisa in razogljičenja družbe,« še pravijo v družbi Gen-I.