Investicije cementarne Alpacem v produktivnost in zelene naložbe

Proizvodnja in poraba cementa v svetu je lani po ocenah Statrankerja znašala okoli 3,86 milijarde ton in je prvič zrasla po treh letih upadanja. To pomeni skoraj pol tone na vsakega zemljana. S tem še ni presegla doseženega vrha iz leta 2021 oziroma je desetino pod njim, kar je predvsem posledica šibkejše gradbene aktivnosti na Kitajskem. Ta porabi približno polovico svetovne proizvodnje cementa. EU27 predstavlja približno štiri odstotke te proizvodnje.

Vse večja svetovna populacija in posledično potrebe po infrastrukturi povečujejo povpraševanje po cementu, prav tako pa nanj ugodno vpliva tudi energetska transformacija in širjenje obnovljivih virov energije, kot so vetrne elektrarne. Kaj pa v Sloveniji – smo pripravljeni na izzive in priložnosti, ki jih prinaša ta rast?

Pogledali smo skupino Alpacem v Sloveniji, ki upravlja edino cementarno pri nas. Skupina Alpacem v Sloveniji je kljub nekoliko nižjim prihodkom in dodani vrednosti leta 2025 ohranila stabilno poslovanje, visoko produktivnost in kakovostna delovna mesta. To je pomembno pripomoglo k ustvarjenim davčnim prihodkom države, prav tako je podlaga za pomembne zelene naložbe v prihodnje, ocenjuje Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), sicer tudi avtor analitične študije o ekonomskem pomenu skupine Alpacem v Sloveniji v letu 2025.

Dve tretjini prodaje je skupina ustvarila na slovenskem trgu, preostalo tretjino pa na tujih trgih, zlasti v Italiji, nekaj pa tudi na drugih izvoznih trgih, denimo na Hrvaškem. Cementna industrija je namreč v osnovi zelo lokalna, saj stroški prevoza cementa na daljše razdalje precej zvišajo končno ceno izdelka za kupca. »Kilogram cementa namreč stane manj kot desetina cene kilograma kruha. Pri tem pa to lahko zagotavljajo le velika in učinkovita podjetja, saj nam zgolj obseg proizvodnje in dobra kapitalska opremljenost določata nizko ceno cementa in rast naše infrastrukture, ki zagotavlja kakovost življenja kot tudi konkurenčnost Slovenije kot izrazito tranzitne države za blagovni tovor. Ni naključje, da je pomen transportnega sektorja v BDP v Sloveniji nadpovprečno velik«, je pojasnil.

Prihodki skupine Alpacem v Sloveniji so lani znašali približno 150 milijonov evrov, kar je nekoliko manj v primerjavi z rekordnim letom 2024, ko so dosegli 158 milijonov evrov. »Kljub rahlemu upadu prodaje je skupina okrepila dodano vrednost, pri čemer investicije v gradbeništvu, vezane na gradbeno infrastrukturo, podpirajo povpraševanje po cementu,« še dodaja Bojan Ivanc.

Pomemben gospodarski multiplikator

Skupina je imela lani v primerjavi z letom 2024 nekoliko nižji gospodarski vpliv, in sicer 0,10 odstotka vseh davčnih prihodkov države (glede na 0,13 odstotka leta 2024), kar je še vedno enak delež, kot je bil leta 2023. Sicer je bil ta delež v zadnjih treh letih podoben, okoli 0,11 odstotka.

»Skupina prispeva približno dva odstotka vseh davčnih prihodkov regije, kar kaže na njegov pomembni gospodarski vpliv. Podjetje ustvarja delovna mesta neposredno in posredno pri dobaviteljih, to pa pomeni tudi regionalni razvoj in gospodarsko stabilnost.«

Multiplikatorji gospodarskega vpliva podjetja kažejo, koliko dodatne prodaje in dodane vrednosti ustvarijo drugi sektorji zaradi poslovanja podjetja. »Multiplikator prodaje je 1,64, širši multiplikator pa 1,76. Vsak evro prodaje podjetja vpliva na dodatno ustvarjene prihodke v drugih sektorjih v Sloveniji. To pomeni, da je skupina za en ustvarjen evro prodaje izdelka, največkrat je bil to cement, ustvarila še 64 centov prodaje pri drugih svojih dobaviteljih v Sloveniji. Širši multiplikator pa je znašal 1,76, kar pomeni, da so pri eni enoti prodaje vsi drugi sektorji ustvarili še 76 centov prodaje,« pojasnjuje sogovornik. Pri tem dodaja, da je bil multiplikator dodane vrednosti še nekoliko višji: ožji je bil 1,76, širši pa 1,81. »To dejansko pomeni, da ustvarjeni evro dodane vrednosti v cementni industriji posredno ustvari ne samo dodatno prodajo pri dobaviteljih, ampak tudi pomembno dodano vrednost v celotni verigi.«

Visoka produktivnost in dodana vrednost

Pomemben kazalnik uspešnosti je tudi dodana vrednost, ki jo ustvarja skupina. Lani je znašala okoli 63 milijonov evrov, kar je za dva milijona več kot leta 2024, vendar še vedno nekoliko manj od vrhunca leta 2023, ko je znašala 66 milijonov evrov. »Bruto marža, torej delež dodane vrednosti v prodaji, je znašala približno 42 odstotkov, kar je enako povprečju v zadnjem desetletju. Dodana vrednost skupine ostane v več kot tričetrtinskem deležu v Sloveniji in je ključna za nove naložbe, izplačilo plač zaposlenim, ustvarjanje dobička, hkrati pa zelo pomembno prispeva tudi k davčnim prihodkom države.«

In kaj vse je s to višjo dodano vrednostjo družba naredila? Kot je pokazala analiza, je pojasnil Bojan Ivanc, je kljub zmanjšanju povpraševanja po delovni sili zaradi večjih investicij v osnovna sredstva skupina Alpacem v Sloveniji ohranila število zaposlenih iz leta 2024, in sicer 352. Delovna mesta so postala bolj kakovostna, delavci pa bolje zaščiteni in opremljeni.

»Produktivnost v sektorju materialov, zlasti v proizvodnji cementa, je visoka. Leta 2025 je dodana vrednost na zaposlenega znašala 178.000 evrov, kar je 2,6-krat več od povprečne produktivnosti v Sloveniji, ki znaša približno 67.000 evrov. Ta panoga pa seveda potrebuje visoko produktivnost, da lahko po eni strani investira veliko v najnovejše stroje in drugo opremo, po drugi pa izplačuje visoke plače, saj govorimo o delu, ki zaradi neprekinjenega proizvodnega procesa 24 ur, sedem dni v tednu zahteva tudi nočno delo. Pričakuje se, da bo panoga vodilna pri investicijah v zeleno transformacijo, zaradi naravnega procesa pri proizvodnji cementa, ko se v okolico sprošča CO₂.«

Prispevek k javnofinančnim prihodkom in zaposlenosti

Povprečna bruto plača v skupini Alpacem je leta 2025 znašala 3400 evrov, kar je za 14 odstotkov več kot leto prej. »Ker je dejansko število zaposlenih ostalo enako (352), to kaže na splošno rast plač v podjetju. Zanimivo je, da se je povprečna plača zgolj v zadnjih štirih letih povečala z 2300 na 3400 evrov, kar je zelo visoko zvišanje.«

Poleg tega je skupina lani ustvarila 30 milijonov evrov neto dobička, kar je približno 11 odstotkov več kot leta 2024, vendar še vedno manj od rekordne vrednosti leta 2023, ki je znašala 34 milijonov. V zadnjih štirih letih so v podjetju zaznali v povprečju podoben neto dobiček, okoli 30 milijonov evrov na leto. »Zelo uspešno poslovanje skupine je predvsem posledica večjih potreb po cementu in gradnje, delno pa tudi povečanje učinkovitosti poslovanja. Država je iz davka na dohodek pravnih oseb prejela približno osem milijonov evrov, skupno pa je skupina v različne državne blagajne vplačala 28 milijonov evrov,« ocenjuje Bojan Ivanc.

In multiplikator zaposlenosti? Samo v skupini Alpacem je bilo zaposlenih 352 ljudi, in če upoštevamo še zaposlene pri dobaviteljih in v trgovini zaradi potrošnje zaposlenih, dosežemo število 900. To pomeni, da je okoli 900 delovnih mest odvisnih od poslovanja skupine Alpacem bodisi neposredno v podjetju bodisi posredno pri dobaviteljih ali v trgovini. »To število je precej podobno v zadnjih treh letih, saj je v povprečju znašalo okoli 930. Bilo pa je nekoliko nižje kot leto prej, ko je znašalo 968.«

Investicije za razogljičenje

Cementna industrija je ena izmed strateških sektorjev za evropsko komisijo, saj ustvarja glavnino CO₂ emisij v proizvodnji cementnega klinkerja, ki zaradi energetske intenzivnostni vpliva, podobno kot pri zgorevanju premoga v Tešu, na to, da ima Slovenija statistično visoke emisije v primerjavi z izhodiščnim letom 2005.

V zadnjih letih se je skupina Alpacem v Sloveniji intenzivno usmerila v zeleni prehod, ki vključuje številne investicije za zmanjšanje izpustov CO₂ in povečanje energetske učinkovitosti. Do leta 2036 načrtujejo investicije v višini približno 330 milijonov evrov – od tega bi več kot 200 milijonov evrov namenili za zelene naložbe, ki bodo pomembno pripomogle k uresničitvi nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter evropskim usmeritvam. Preostali del, okoli 120 milijonov evrov, bodo namenili za investicije, ki bodo neposredno povečale produktivnost. »Dejstvo je, da je načrtovanih več kot 200 milijonov evrov investicij v desetih letih tudi za družbo, ki ustvari okoli 30 milijonov evrov dobička na leto, zelo visok znesek, ki ga bo namenila za zelene naložbe.«

»Podjetje je že začelo večje projekte, ki bodo pripomogli k zmanjšanju izpustov CO₂. S partnerjem pripravljajo naložbo v največjo sončno elektrarno z baterijskimi hranilniki v Sloveniji. V obdobju 2028–2030 pa načrtujejo 30-milijonsko investicijo v tehnologijo, ki bo omogočila izkoriščanje odvečne toplote za proizvodnjo električne energije. Te investicije bodo pripomogle k pokritju približno četrtine potreb podjetja po električni energiji. Poleg tega v prihodnjem desetletju načrtujejo za okoli 150 milijonov evrov visoko investicijo za doseganje ogljične nevtralnosti; to je tehnologija, ki bo omogočila zajem ogljikovega dioksida, njegov transport in shranjevanje v podzemnih skladiščih, kot so opuščene naftne vrtine. Tehnologija je ključna za zmanjšanje okoljskega vpliva in doseganje ciljev ogljične nevtralnosti,« pojasnjuje glavni analitik GZS.

Investicije v zeleno transformacijo pa, kot pravi Bojan Ivanc, ne bodo le zmanjšale okoljskega odtisa podjetja, ampak bodo povečale njegovo konkurenčnost na trgu. Zmanjšanje CO₂ izpustov bo podjetju zagotavljalo manjšo potrebo po dokupovanju emisijskih kuponov v sistemu za trgovanje z emisijami (ETS), kjer se cena kuponov nenehno zvišuje. S tem bodo omejili porast stroškov poslovanja in povečali konkurenčnost, hkrati pa z makroekonomskega gledišča Sloveniji zagotavljali nižjo intenzivnost izpustov CO₂ na evro prihodkov, ki jih ustvarja industrija.

Zeleni prehod in investicije so dolgoročni procesi, ki zahtevajo podporo države in evropske komisije. Podjetja si zato prizadevajo za pridobivanje okoljevarstvenih in drugih potrebnih dovoljenj ter finančne podpore, ki jim bodo omogočili hitrejšo implementacijo načrtovanih projektov in tako krepili njihovo konkurenčnost znotraj EU.

»Z uspešno izvedenimi investicijami bo podjetje pripomoglo k trajnostnemu razvoju in ohranjanju visoke ravni produktivnosti ter kakovosti delovnih mest. Tudi vlaganja v tehnologije bodo omogočila zmanjšanje okoljskega odtisa in izboljšanje energetske učinkovitosti. Zeleni prehod bo podjetju omogočil dolgoročno stabilno poslovanje in povečal njegovo konkurenčnost na regionalnem trgu. Sloveniji pa omogoča, da prispeva v verigi dodane vrednosti k razogljičenju,« še ocenjuje Bojan Ivanc.