Kako zanesljiv, napreden in odporen je slovenski elektroenergetski sistem?

Električna energija je temelj našega vsakdanjega življenja, od njene uporabe v gospodinjstvih do najzahtevnejših procesov v industriji – zanesljiva in kakovostna oskrba z električno energijo je pogoj za nemoteno delovanje družbe. V Sloveniji lahko zatrdimo, da imamo opravka z dobro razvito elektroenergetsko infrastrukturo, ki je sposobna zagotoviti visoko stopnjo zanesljivosti oskrbe.

FOTO: Elektro Ljubljana

Slovenija se ponaša s stabilnim elektroenergetskim sistemom, katerega zanesljivost je merljiva. Podatki o neprekinjenosti napajanja se zbirajo, poročajo in analizirajo na podlagi enotne metodologije. S tem sta zagotovljeni medsebojna primerljivost podatkov o kakovosti oskrbe med posameznimi distribucijskimi podjetji in mednarodna primerljivost doseženih vrednosti parametrov neprekinjenosti napajanja z drugimi državami EU. Na srednjenapetostnem distribucijskem omrežju zanesljivost oskrbe z električno energijo merimo s številom prekinitev (SAIFI) in njihovim trajanjem (SAIDI). V letu 2024 je bila dobava električne energije v povprečju vsakemu odjemalcu prekinjena 2,51-krat v trajanju 195,3 minute na prekinitev. Primerjalno gledano v južnoevropskih državah, kot sta Italija in Hrvaška, povprečne prekinitve trajajo dalj časa

Evropska primerjava povprečnega letnega trajanja prekinitev (SAIDI):

• Nemčija: 10–20 minut
• Avstrija: 20–30 minut
• Slovenija: 150–200 minut
• Italija: 200–250 minut
• Hrvaška: 300–400 minut

V Sloveniji imajo na prekinitve velik vpliv vremenski dogodki, kot so snegolomi, vetrolomi, poplave, ki so povezane z neurji. K temu pripomore tudi sorazmerno visok delež srednjenapetostnega omrežja v nadzemni izvedbi, ki je v primerjavi s kabelskim omrežjem v podzemni izvedbi veliko manj odporno proti vremenskim vplivom. Kljub temu Slovenija dosega boljše rezultate kot mnoge južnoevropske države, zaradi česar se zanesljivost naše oskrbe uvršča prav v evropski vrh.

Kakovost oskrbe z električno energijo je eden ključnih dejavnikov zanesljivega delovanja sodobne družbe.

Stabilna oskrba je temelj tako za gospodinjstva kot za industrijski in storitveni sektor, motnje v napajanju pa so lahko povezane z gospodarsko škodo, tehničnimi motnjami in zmanjšanjem zanesljivosti sistema. V Sloveniji je skrb za kakovost in zanesljivost oskrbe z električno energijo naložena petim podjetjem za distribucijo električne energije (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska) in operaterju kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja ELES. Agencija za energijo, ki izvaja naloge regulatorja, spremlja kazalnike kakovosti in vsako leto objavi poročilo, iz katerega je razvidno, da ima Slovenija dobro razvito elektroenergetsko infrastrukturo.

FOTO: Elektro Ljubljana

Izgube električne energije so razlika med količino elektrike, ki se proizvede in prenese po omrežju, ter količino elektrike, ki jo na koncu prejmejo uporabniki.

Izgube pri prenosu in distribuciji električne energije v omrežju delimo na tehnične (ki so v splošnem posledica segrevanja vodnikov in naprav zaradi električnega toka) in komercialne, ki nastanejo zaradi napak na meritvah, napačnih vezav ali nedovoljenih odjemov električne energije. V realnem obratovanju omrežja je ločitev tehničnih in komercialnih izgub izredno zahtevna naloga. Kot pove že ime, so izgube nezaželen pojav, ki ga sicer ni možno čisto izničiti, si pa prizadevamo, da so čim manjše. Imamo večletni trend zmanjševanja količin izgub, ki je posledica različnih ukrepov, pri čemer je poudarek na uvajanju naprednih merilnih sistemov, ki omogočajo boljše spremljanje ter nadzor nad komercialnimi in tehničnimi izgubami, in na prehodu na večji delež kabliranja srednje- in nizkonapetostnega omrežja. Kot posledica uvedbe zgoraj navedenih ukrepov je ocena prihranka količin električne energije za izgube na distribucijskem sistemu v obdobju 2015–2024 več kot 300 GWh. Izgube na distribucijskem sistemu v letu 2024 znašajo 453 GWh – električno energijo za pokrivanje izgub je treba proizvesti in dobaviti, kar je strošek.

V primerjavi z drugimi evropskimi državami Slovenija sodi v srednji razred glede na izgube v električnem omrežju:

• države z zelo nizkimi izgubami (2–3 %): Nizozemska, Nemčija, Švica,
• države z visokimi izgubami (6–14 %): Balkan, Portugalska, Grčija.

Slovenija je torej blizu optimalnim vrednostim, vendar bodo za ohranjanje trenda potrebne dodatne naložbe v omrežje, nadaljnje kabliranje in digitalizacija omrežja.

Delež izgub v distribucijskem sistemu v Sloveniji po posameznih elektrodistribucijskih podjetjih v letu 2024 (v %):

• Elektro Celje: ~ 4,1
• Elektro Gorenjska: ~ 4,3
• Elektro Ljubljana: ~ 4,0
• Elektro Maribor: ~ 4,4
• Elektro Primorska: ~ 4,25

Ključni element naprednega merilnega sistema je pametna merilna naprava, ki samodejno in natančno spremlja porabo elektrike v realnem času ter podatke, brez ročnega odčitavanja, posreduje v merilni center distribucijskega podjetja.

Za največji napredek v distribucijskem sistemu Slovenije štejemo uvedbo naprednega merilnega sistema. Sistem omogoča enoten dostop uporabnikov do merilnih podatkov ne glede na elektrodistribucijsko območje ali dobavitelja. Portal Moj elektro omogoča prijavo uporabnika v napredni merilni sistem in na podlagi njegove upravičenosti do podatkov merilnega mesta (lastnik/plačnik) pregled podatkov, kot so:

• tehnična opremljenost merilnega mesta, ki je osnova za obračun električne energije, 
• mesečni obračunski podatki porabljene električne energije, 
• porabljena električna energija v preteklih dnevih v izbranem časovnem obdobju in
• porabljena električna energija v 15-minutnih intervalih za pretekle dneve.

Praktično so vsa merilna mesta opremljena s pametnimi merilnimi napravami (»napredni ali pametni števci«), tako je Slovenija vodilna v EU na tem področju. Pametni števci omogočajo natančno spremljanje porabe, s tem omogočajo optimizacijo samooskrbe, integracijo električnih vozil in uporabo dinamičnih tarif, kar prispeva k večji energetski učinkovitosti in zmanjšanju izgub.

Slovenija je vodilna v EU pri uvedbi naprednih merilnih naprav:

– 96,7 % vseh odjemnih mest je že opremljenih s pametnimi števci,

– 95,9 % omogoča 15-minutno ločljivost merjenja, kar omogoča nove oblike tarif, optimizacijo samooskrbe in bolj natančen obračun.

FOTO: Elektro Ljubljana

Evropsko gledano je Slovenija med najhitrejše digitalizirajočimi se elektrodistribucijskimi sistemi, kar je temelj za prihodnje pametne – napredne energetske storitve.

Slovenija se glede kakovosti oskrbe z električno energijo uvršča med države s stabilnim in dobro upravljanim sistemom, ki pa se trenutno spopada z dvema ključnima izzivoma:

• rast deleža samooskrbe vpliva na bilanco in izgube, zato bo treba posodobiti metodologijo merjenja in obračuna izgub,
• nevihte in vremenski ekstremi vse pogosteje vplivajo na neprekinjenost oskrbe, kar zahteva pospešeno kabliranje in avtomatizacijo srednjenapetostnega omrežja.

Hkrati Slovenija ostaja vodilni evropski primer digitalizacije omrežja, kar je odlično izhodišče za prihodnji razvoj pametnih energetskih sistemov.

Leta 2024 je bilo v slovenski distribucijski sistem vloženih 220,3 mio EUR.

Od tega:

• 113,4 mio EUR v novogradnje,
• 87,6 mio EUR v rekonstrukcije,
• 19,3 mio EUR v druge sistemske naložbe.

Kljub rekordnim zneskom se rast deleža podzemnih vodov upočasnjuje:

• povečanje v 2024: +0,9 odstotne točke,
• skupni delež podzemnih vodov v distribuciji znaša 55,1 %, pri SN omrežju pa 41,9 %.

Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) predvideva ciljni delež > 50 % podzemnih vodov na SN, zato bo nadomestitev nadzemnih vodov eden ključnih razvojnih projektov prihodnjega desetletja.

Slovenija ima dobro razvito in stabilno elektroenergetsko infrastrukturo ter zanesljiv sistem oskrbe z električno energijo. Čeprav povprečni uporabnik v Sloveniji še vedno doživi več prekinitev kot uporabniki v najbolj razvitih energetskih sistemih srednje Evrope, so te prekinitve bistveno redkejše kot v številnih južnoevropskih državah. Glavni razlogi za razlike izhajajo predvsem iz geografskih in vremenskih razmer ter iz dejstva, da imamo še vedno razmeroma velik delež nadzemnih vodov.

FOTO: Elektro Ljubljana

Na področju izgub električne energije se Slovenija uvršča v evropski srednji razred, pri čemer dosega precej boljše rezultate od držav z višjimi izgubami na omrežju. Dolgoročni trend zmanjševanja izgub potrjuje, da so vlaganja v kabliranje, posodobitve in naprednejše merjenje ustrezna in prinašajo vidne rezultate. K temu pomembno prispeva izjemno visoka stopnja digitalizacije merilnih mest – Slovenija je pri uvedbi naprednih merilnih naprav ena vodilnih držav v Evropi, kar pomeni, da imamo zelo dobro osnovo za nadaljnji razvoj pametnega in prilagodljivega elektroenergetskega sistema.

S stalnimi investicijami v omrežje, pospešenim kabliranjem distribucijskih vodov in nadaljnjo avtomatizacijo omrežja bo Slovenija lahko še dodatno zmanjšala motnje v oskrbi in ohranila visoko raven kakovosti ter optimizirala delež izgub. Imamo stabilen, zanesljiv in napreden elektroenergetski sistem, ki omogoča varno oskrbo z električno energijo. Seveda so pred nami izzivi, vendar z jasno vizijo in stalnim vlaganjem v posodobitve omrežja Slovenija sledi trendom najrazvitejših evropskih držav in ostaja na pravi poti.

Slovenija je torej na pravi poti: imamo zanesljiv sistem, napredne tehnologije in jasne razvojne usmeritve, zaradi česar smo v evropskem prostoru prepoznani kot primer dobre prakse na področju digitalizacije distribucijskih omrežij.

Naročnik oglasne vsebine je GIZ Distribucije električne energije