Kaj naj si misli popotnik, ki se bliža Machu Picchuju, starodavnemu središču inkovske civilizacije, in zasliši šumenje vode? Zadnja je misel, da šumenje prihaja iz – hidroelektrarne. Pa vendar je res. HE na Urubambi, sredi divjine in deževnega gozda, je že desetletja pomemben vir energije v Peruju. Pohodniki, ki se pridejo Inkom poklonit na Machu Picchu – in takih je več sto tisoče vsako leto –, radi »skočijo« tudi do hidroelektrarne z istim imenom, ki s svojimi 200 megavati buči v dolini spodaj. Tako na drugem koncu sveta razvijajo hidroturizem. Kako pa pri nas?

Ureditev ob HE Arto-Blanca: pametne klopi, polnilnice za e-kolesa, pitniki za vodo ... FOTO: Hess

Lokalne skupnosti v Posavju družbo HESS, Hidroelektrarne na spodnji Savi, že dodobra povezujejo tudi s turističnim, športnim in kulturnim dogajanjem. Kot pravijo v HESS, se aktivno vključujejo povsod tam, kjer je prisotna njihova energetska infrastruktura: sofinancirajo športne, kulturne in turistične projekte, sponzorirajo oziroma donirajo lokalna društva in dogodke, sodelujejo na festivalih in dnevih odprtih vrat, kjer obiskovalcem približajo delovanje hidroelektrarn in pomen obnovljivih virov energije (OVE), skratka, prilagajajo svoje aktivnosti in vzdrževalna dela tako, da dosežejo večji sinergijski učinek, kot, denimo, pokosijo površine za potrebe prireditev ali usklajujejo terminske plane gradbenih del, da ne motijo dogajanja.

Letos je bil HESS tudi zeleni sponzor Mestne promenade Brežice. »Podprli smo dogodek, ki spodbuja trajnost, lokalno kulturo in povezovanje skupnosti,« pravijo. Njihova prisotnost je bila usmerjena v promocijo OVE in trajnostnega razvoja.

Voden ogled v HE Brežice. FOTO: Luka Rudman

Sicer pa je HE Brežice, peta v spodnjesavski verigi, vse leto odprta za brezplačne oglede: da obiskovalci spoznajo njeno delovanje, pomen OVE in vlogo HESS v lokalnem okolju. V letu 2024 so tako gostili skoraj 1400 obiskovalcev, ki so jim predstavili tudi širši vpliv HE Brežice na prostor – ne le naravo, temveč tudi infrastrukturne ureditve, podtalnico, možnosti namakanja za kmetijstvo in industrijski zajem vode. Vplivov je veliko, o vseh pa so, kot zagotavljajo, za čim večjo usklajenost z lokalnim okoljem in sprejemljivost, razmišljali že pred gradnjo, zato nenehno »zagovarjamo večnamenskost hidroelektrarn in dejstvo, da izboljšujejo kakovost življenja na več nivojih - tako z vidika zadrževanja voda, bogatenja podtalnih oziroma pitnih vod kot z vidika turizma in rekreacije«.

Strategija HESS

Ta med drugim vključuje vzpostavljanje energetskih skupnosti v sodelovanju z občinami in podjetji, razvoj samooskrbnih rešitev, kot, denimo, fotonapetostne elektrarne na javnih objektih, odgovorno upravljanje z okoljem, vključno s sedimentacijo, sonaravno ureditvijo vodnih teles, obraščenostjo brežin, prilagojenimi zaščitami brežin … ter aktivno vključevanje v strateške projekte. Med temi visoko mesto zaseda gradnja HE Mokrice, ki bo – tako HESS - poleg energetske funkcije prispevala tudi k novim infrastrukturnim rešitvam - dodaten most čez Savo - ter poplavni varnosti Posavja.

Ali si lahko privoščimo, da ne gradimo hidroelektrarn?

Naš cilj, poudarjajo v HESS, je dolgoročno partnerstvo z lokalnimi skupnostmi, ki temelji na zaupanju, transparentnosti in skupnem razvoju.

V Brežicah raste Multimedijsko stičišče okolja in energetike

Vodni športi na Savi. FOTO: Goran Rovan

Lani je HESS v sodelovanju z občino Brežice v okviru mednarodnega projekta Interreg Enviro v bližini HE Brežice začel vzpostavljati Multimedijsko stičišče okolja in energetike (MSOE). »Gre za sodobno doživljajsko središče, kjer se bodo prepletale tematike okolja, naravnih virov, energetike, kulturne dediščine, tradicije in turizma,« ga opisujejo. Prostor bo namenjen izobraževanju in povezovanju. Center bo vseboval interaktivne vsebine, navidezno resničnost in razstavne prostore, s čimer bo dopolnil turistično ponudbo regije.

HESS sodeluje tudi pri urejanju brežin ob Savi, namenjenih pohodnikom, tekačem in kolesarjem. Te površine, pravijo, so postale priljubljene rekreativne točke za lokalno prebivalstvo in obiskovalce, vodna površina pa za deskarje v vetru in za »vse izpeljanke tega športa, od kajta do wind-foila« ... Ob večnamenske poti so namestili izobraževalne table, ponekod, kot, denimo, pri HE Arto-Blanca, pa tudi pametne klopi, pitnike za vodo ter polnilnice za e-kolesa.

Za rekreacijo in užitek: prek valov spodnje Save. FOTO: Luka Rudman

V sodelovanju z lokalnimi partnerji so podprli Dan vodnih športov, ki spodbuja aktivno preživljanje časa ob vodi, sodelovali pri sprejemu olimpijske bakle, ki simbolično povezuje šport, energijo in skupnost, podprli pa so tudi svetovno ribiško prvenstvo, ki je potekalo v bližini njihovih objektov oziroma na pripadajočih pretočnih akumulacijah in je pritegnilo tudi mednarodno pozornost.

Občina Brežice je močna turistična občina, ki deluje v smeri trajnostnega razvoja ob ohranjanju naravne in kulturne dediščine, ki sta pomemben del turistične ponudbe. Kot pravi Lavra Kreačič, vodja županovega kabineta, se je lokalna skupnost že v fazi priprave prostorskih aktov za hidroelektrarni Mokrice in Brežice trudila, da bi v državna prostorska načrta vključili tudi lokalne ureditve, namenjene turizmu, športu in rekreaciji, za kar je bilo po njenem treba veliko vztrajnosti.

Vizualizacija prenove stare vile Kušljan. FOTO: Hess

Občina Brežice je razvila več projektov, ki povezujejo energetsko infrastrukturo s turizmom, nekatere tudi v sodelovanju s partnerji. Na območju HE Brežice so uredili večnamenske poti, ob nadomestnih habitatih za živali tudi opazovalnice za ptice in brežine, ki omogočajo dostop do vodnih športov in rekreacijo. Načrtujejo pa še ureditev dostopnega Vodnega centra Brežice, rekreacijske površine v Vrbini in ureditev zahodne fasade mesta Brežice. Del vsebin pokriva projekt Zelene parkovne površine Brežice, kjer so uspeli z umestitvijo v dogovor za razvoj regij. »S sofinanciranjem je izvedljivost projekta za občino ugodnejša,« pravi Kreačič in dodaja, da so z usklajenim delovanjem vseh deležnikov, ki sobivajo na prostoru energetskih objektov, močnejši tudi pri pridobivanju zunanjih virov financiranja.

Čolni, privezi, pristani in kampi

Z državnim prostorskim načrtom za HE Mokrice sta načrtovani tudi dve športno-rekreacijski območji, eno pri Velikih Malencah, drugo pri Mostecu. Na desnem bregu reke Krke pri Velikih Malencah bodo uredili športnorekreacijsko območje z zatravljenimi športnimi igrišči in prostore za piknik ter rečni pristan za čolne s privezi za čolne: »Umestili smo tudi šotorišče – kamp in parkirišče za avtodome. Niže, na levem bregu reke Save pa se bodo v bližini Mosteca uredili privezi za čolne, pristan za turistično plovbo, dostopi do vode, urgentni dostop za gasilce in reševalce, stojišča za ribolov in večnamenska površina za izvedbo vzdrževalnih del na brodu ter za izvedbo brodarskih prireditev.«

Ribiško prvenstvo na spodnji Savi. FOTO: Goran Rovan

Obstaja tudi možnost za dozidavo brodarske hiše in gradnjo ribiškega doma. Območje bo vključevalo še parkirišča za osebna vozila in avtodome. Še eno rekreacijsko območje je usklajeno na območju Prilipske mrtvice, kjer bodo uredili sprehajalne, učne in druge tematske poti, manjše premostitve in opazovalnice za ptice. Uredili bodo tudi večnamenske poti s povezavo na kompleks Term Čatež in okoliške kmetijske površine ter omrežje poti vzdolž visokovodnih energetskih nasipov. Opremili jih bodo s počivališči, razgledišči, klopmi, koši za smeti, opozorilnimi in pojasnjevalnimi tablami.

Hidroenergetski turizem v občini Brežice se razvija predvsem okoli HE Brežice, pojasnjuje Kreačič, kjer so obiskovalcem na voljo ogledi jezovne zgradbe, informacijske točke, urejene poti za pohodništvo in kolesarjenje ter možnosti za vodne športe. Območje privablja tako domače kot tuje obiskovalce, ljubitelje naravnih in tehničnih znamenitosti.

Dan odprtih vrat v HE Brežice. FOTO: Luka Rudman

Projekt Enviro – Doživljanje trajnostnega turizma za spodbujanje čezmejnih sprememb poudarja pomen trajnega in medkulturnega čezmejnega sodelovanja ter razvija atraktivni turistični produkt, ki v ospredje postavlja nov in inovativen koncept trojne paradigme turizem-okolje-energetika; ta vključuje tudi ureditev centra za obiskovalce in doživljajski center v obnovljenem objektu Kušljanove vile.

Priljubljena destinacija, ki pogreša sofinanciranje države

Od januarja do julija letos so v Brežicah našteli 100.443 prihodov turistov, kar je 7 odstotkov več kot v prvi polovici leta 2024; 58 odstotkov gostov je bilo tujih, ustvarili so več kot polovico nočitev, in 42 odstotkov domačih. V času od 1. januarja do 31. junija letos je bilo na področju občine Brežice zabeleženih 280.000 nočitev, kar pomeni 5-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Občina Brežice je tako znova dokazala, da sodi med vodilne turistične destinacije v Sloveniji. Po številu prenočitev se je uvrstila na šesto mesto v državi – takoj za Ljubljano, Piranom, Bledom, Kranjsko Goro in Bohinjem. To Brežice utrjuje kot najuspešnejšo turistično občino vzhodne kohezijske regije ter vodilno v termalno-panonski Sloveniji.

Turistični projekti, povezani z energetsko infrastrukturo, lahko prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest (v turizmu, gostinstvu), razvoju lokalne obrti in podjetništva in večji prepoznavnosti občine kot trajnostne destinacije, pravi Kreačič in dodaja: »Če bodo načrtovani projekti v celoti zaživeli, bi lahko še dodatno okrepili gospodarsko odpornost tako občine kot regije.«

Sodelovanje na dogodku ob dnevu Save 2025. FOTO: Luka Rudman

Kot še poudarja, pa so največji izzivi pogosto povezani z usklajevanjem med različnimi deležniki - energetiko, okoljem in turizmom -, s financiranjem (premalo ali sploh nič javnih razpisov države za sofinanciranje!) in z dolgotrajnimi postopki pridobivanja dovoljenj. »Okolje v lokalni skupnosti je sicer naklonjeno razvoju, vendar je potrebna boljša integracija energetskih projektov v prostorsko in turistično načrtovanje,« meni Kreačič in kot trenutno največjo težavo omenja gradnjo zadnje v verigi HE na spodnji Savi, HE Mokrice, ki zamuja že več let. To po njenem pomeni, da lokalna skupnost čaka na potrebne ureditve – od dokončanja protipoplavne zaščite do infrastrukture in ostalih ureditev: »Z že izvedenimi projekti energetike je občina sicer pridobila delno protipoplavno zaščito, obnovo in gradnjo javne infrastrukture (čakamo sicer še na most čez reko Savo, ki je nujno potreben, in na dokončanje zaščite pred poplavami, saj nas te še vedno ogrožajo), in tudi dodatno turistično ponudbo.«

Radeče v privabljanju zasebnega kapitala

V Radečah oziroma bližnjem Vrhovem je bila v letu 1993 zaključena gradnja prve hidroelektrarne na spodnji Savi, ki je močno spremenila oziroma ki je ukrotila tok reke Save na relaciji Radeče - Vrhovo. Nastalo je akumulacijsko jezero. »Čeprav gradnja spremljevalne infrastrukture takrat ni bila na enakem nivoju kot ob gradnji kasnejših hidroelektrarn, so bili ustvarjeni osnovni pogoji za pričetek razvoja turistične in rekreacijske infrastrukture,« pove mag. Matjaž Šušteršič, višji svetovalec za projektno delo in investicije na občini Radeče.

Ribiška vasica v Radečah. FOTO: Arhiv Ktrc Radeče

V naslednjih desetletjih se je na območju ob Savi močno razvila lokalna ribiška družina, ki na fantastični trasi na Hotemežu redno organizira odmevna svetovna in evropska prvenstva. Na območju je pod okriljem občine in občinskega javnega zavoda KTRC Radeče nastala priljubljena učna pot Savus, primerna za pohodnike, tekače in kolesarje, urejen je bil ribolovni bajer z zanimivo krožno didaktično potjo, razvilo pa se je tudi manjše število prenočitvenih zmogljivosti, ki letno beležijo okoli tisoč nočitev.

Umirjena reka Sava omogoča tudi turistične vožnje s splavom, zato je na območju kot hrbtenica radeškega turizma že leta zelo priljubljen turistični produkt splavarjenje na Savi. »Vse to ima opazne neposredne in posredne pozitivne učinke na gospodarski razvoj v celotni občini, saj obiskovalci neredko obiščejo tudi ostale zanimivosti in ponudnike na območju občine,« dodaja Šušteršič in zaključi, da je prav območje ob Savi po izgradnji HE Vrhovo postalo gonilo turističnega razvoja v občini Radeče: »Zato ga namerava občina s svojimi zavodi in društvi razvijati še naprej, dobrodošla pa bi bila tudi pomoč zasebnega kapitala.«

Župan Šoštanja Boris Goličnik FOTO: Jože Miklavc

Družmirsko jezero na prepihu interesov