Končni odjemalci imajo pravico delovati kot aktivni odjemalci

V energetiki napredek tehnologij, predvsem na področju rabe obnovljivih virov in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, omogoča prilagajanje odjema in proizvodnje. Proizvodnja električne energije je bila včasih, kot navajajo tudi na agenciji za energijo, popolnoma ločena od njene porabe, zdaj pa so tako veliki kot mali odjemalci lahko tudi mali proizvajalci.

Velikokrat smo ob tem že slišali, da to predstavlja tudi izziv za omrežje, ki mora biti varno in zanesljivo. Zato tudi velik pomen aktivnemu odjemu že dlje časa daje tudi EU, ki tudi razvija regulativni okvir, s katerim želi aktivni odjem vključiti kot enakovreden del notranjega trga z električno energijo. Države članice morajo, kot poudarja EU, zagotoviti, da imajo končni odjemalci pravico delovati kot aktivni odjemalci, ne da bi zanje veljali nesorazmerne diskriminatorne tehnične in administrativne zahteve, postopki in plačila ter omrežnine, ki ne odražajo stroškov.

V Evropi smo izrinili težko industrijo, kar nas lahko skrbi

Tudi nedavna reforma trga z električno energijo kaže prizadevanja EU za krepitev aktivnega odjema. In sicer z uvedbo mehanizma souporabe energije, ki je namenjen temu, da aktivni odjemalci, ki imajo v lasti, zakupu ali najemu objekt za shranjevanje ali proizvodnjo električne energije, dajo presežno proizvodnjo v souporabo za določeno ceno ali brezplačno ter da druge porabnike usposobijo, da postanejo aktivni odjemalci.

Ključni koraki

EU tudi v najnovejših strateških dokumentih poudarja, da večja prožnost sistema, na primer s prilagajanjem odjema, proizvodnjo lastne električne energije iz OVE ali shranjevanjem energije kot klasičnih oblik aktivnega odjema, pomaga obvladovati neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem ter spodbuja odjemalce k prelaganju porabe na obdobja z višjo razpoložljivostjo energije ali nižjim povpraševanjem, ko je električna energija cenejša. V Gen-I pojasnjujejo, da to zmanjšuje nenadne poraste cen in obdobja negativnih cen, kar zmanjšuje nestanovitnost ter pripomore k nižjim in stabilnejšim cenam elektrike. Pričakuje se tudi, da bo EU kmalu predstavila še energetski sveženj za državljane, ki naj bi podpiral prožno udeležbo na trgu.

Eden glavnih gradnikov prehoda v nizkoogljično, pametno in zanesljivo energetsko prihodnost, kjer končni uporabniki ne nastopajo več zgolj kot pasivni porabniki, temveč kot aktivni udeleženci energetskega sistema, je tudi aktivni odjem. Brez zanesljivega energetskega monitoringa pa takšen prehod ni mogoč, saj ustrezno odločanje in učinkovito sodelovanje v sistemu temeljita na točnih, ažurnih in razumljivih podatkih o porabi.

Industrija z opazno nižjimi cenami elektrike

V praksi aktivni odjem pomeni, da uporabnik proaktivno upravlja svojo porabo energije z namenom znižanja stroškov, večje energetske učinkovitosti, izkoriščanja obnovljivih virov ter prispevanja k stabilnosti elektroenergetskega omrežja. Aktivni odjemalci svojo porabo prilagajajo bodisi z optimizacijo vedenjskih vzorcev bodisi z avtomatizacijo delovanja večjih porabnikov, kot so toplotne črpalke, električna vozila in drugi veliki porabniki elektrike.

Ključni korak za pospešitev aktivnega odjema je avtomatizacija porabe, dodajajo v družbi Gen-I. To pomeni povezavo monitoringa, pametnih števcev, hranilnikov in drugih naprav v pameten sistem, ki samodejno prilagaja porabo glede na cene na trgu. »Če želimo, da ta preide iz nišne v vsakdanjo prakso, morajo končni uporabniki občutiti finančno korist. To lahko dosežemo le s povezovanjem napredne tehnologije, kakovostnih podatkov in do uporabnika prijaznih rešitev, ki omogočajo učinkovito upravljanje porabe.«

Strateško orodje

Za podjetja je aktivni odjem predvsem strateško orodje za krepitev konkurenčnosti, pojasnjujejo v Gen-I, ki poslovnim odjemalcem aktivni odjem omogočajo že več kot desetletje. »Z vezavo cene na sprotni trg ali s sodelovanjem v programih prilagajanja porabe lahko podjetja optimizirajo nabavne stroške električne energije in zmanjšajo izpostavljenost dolgoročnim tveganjem cen, hkrati pa izboljšajo energetsko učinkovitost z analizo in avtomatizacijo porabnih procesov. Takšen pristop jim omogoča tudi izkoriščanje tržnih priložnosti za prilagoditev proizvodnje ali porabe v obdobjih višjih cen, s čimer pripomorejo k stabilnosti elektroenergetskega sistema in zmanjšanju potreb po konvencionalnih proizvodnih virih. Tudi gospodinjskim odjemalcem, ki lahko prilagodijo čas uporabe večjih porabnikov električne energije, prehod na cenik, ki omogoča dinamične cene, že zdaj prinaša opazne prihranke.«

Ko reka prinaša več kot elektriko ali ko hidroenergija poganja turizem

V industriji z vidika okolja aktivni odjem spodbuja uporabo lastnih obnovljivih virov energije, kot so sončne elektrarne, ter omogoča integracijo hranilnikov energije, kar vodi v nižji ogljični odtis in trajnostno proizvodnjo. »Z vidika zanesljivosti pa podjetjem omogoča večjo predvidljivost in obvladovanje tveganj, saj s podatkovnim nadzorom in prožnim upravljanjem porabe lažje in hitreje reagirajo na motnje v oskrbi ali nenadna nihanja cen.«

In kako se aktivni odjem povezuje z razvojem energetskih skupnosti, sončnih elektrarn in električne mobilnosti? Ni zgolj odjemalec tisti, ki se lahko prilagaja, ampak lahko to počnejo tudi sončne elektrarne, baterije in polnilnice. »Pri trenutnih odjemalcih smo ugotovili, da največ prihranijo tisti, ki imajo doma večje porabnike, ki jih lahko prilagajajo. Če ima odjemalec doma sončno elektrarno, baterijo in polnilnico, je ključno, da z aktivnim odjemom uravnoteži proizvodnjo in porabo ter prilagodi svoje delovanje. V času, ko sončna elektrarna proizvaja največ, lahko polni baterijo in avto, kasneje pa črpa elektriko iz hranilnika. Na ta način si zniža stroške, optimalno izkoristi lasten vir energije in pomaga ohraniti ravnotežje v sistemu. Enako lahko rečemo za sončne skupnosti.«

Ovire

Oviro za množično vključitev odjemalcev v aktivni odjem predstavlja pomanjkljiv dostop do kakovostnih podatkov o porabi, saj je brez tega težko zagotoviti obračun električne energije, ki bi spodbujal aktivno vedenje uporabnikov. »Tarifni modeli, ki so večinoma v uporabi in večinoma temeljijo le na eni ali dveh časovnih tarifah, dodatno omejujejo potencial za bolj fleksibilno prilagajanje porabe. S tem so povezane tudi tehnične omejitve sistemov. Za učinkovito uvedbo in spodbujanje aktivnega odjema so zato nujne ciljno usmerjene investicije. Nujne so sistemske naložbe v nadgradnjo obračunskih sistemov, ki morajo vključevati sodobne rešitve za telemetrijo, natančen izračun uteženih cen in avtomatizirano izdajo računov. Celosten pristop, ki povezuje tehnološke izboljšave, premišljene cenovne modele in jasno komunikacijo s strankami, je ključen za uspešno preoblikovanje odjemalcev v aktivne udeležence energetskega sistema prihodnosti.«