Konec septembra smo bili pri elektriki 70-odstotno uvozno odvisni

Kaj mora Slovenija na energetskem področju narediti do leta 2040? V prvi vrsti se odločiti o gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (Jek 2), sprejeti nov desetletni načrt razvoja elektroenergetskega omrežja, zgraditi plinovodne povezave in skladišča, je naštel direktor Elesa Aleksander Mervar, ki v tem času upa še na začetek obratovanja hidroelektrarne Mokrice, črpalne hidroelektrarne Kozjak ter hidroelektrarn na srednji Savi.

Trenutno ne gradimo niti enega proizvodnega objekta, je opozoril Aleksander Mervar: »Ob zaustavitvi Teša bomo padli v luknjo in bomo 40-, 50-, 60-odstotno odvisni. Konec septembra je bila Jedrska elektrarna Krško v remontu, Teš pa ni obratoval – na dan smo bili 70-odstotno uvozni odvisni.«

Govorec verjame, da je najverjetnejši scenarij kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov energije (OVE), pri katerih pa je zelo pomembna vodna energija, na katero ob poudarjanju sončne in vetrne v evropski komisiji tudi pozabljajo. Slovenske hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči so uspešne, težava pa je, da stojijo postopki pri načrtovani hidroelektrarni Mokrice in hidroelektrarnah na srednji Savi.

Pri gradnji sončnih in vetrnih elektrarn pa je potrebna zmernost, opozarja Mervar. Po neoptimiranem scenariju bi leta 2044 lahko imeli za 7,9 megavatov proizvodnje iz OVE, medtem ko pri optimiranem 3,6 megavatov. »Tukaj je nepotrebna elektrika.« Ko sončne elektrarne delujejo, so borzne cene nič ali negativne. »Tukaj se vprašajmo, ali bomo investirali v sončne elektrarne, če se ne izide – po neoptimiranem scenariju bi 47 odstotkov vse proizvedene električne energije iz sonca imelo ceno nič evrov.« Delež proizvodnje OVE bi tudi po optimiranem scenariju dosegel 43 odstotkov, delež nizkoogljičnih virov pa 92 odstotkov.

Čas v energetiki ni naš zaveznik, ampak omejena dobrina

Prava moč sončnih in vetrnih elektrarn prinese manj potreb po baterijah, manj vlaganj v obnove distribucijskega omrežja in manj investicij Elesa v kompenzacijske naprave, da bi sistem lahko deloval. »Več imamo vetrnih in sončnih elektrarn, bolj bo elektroenergetski sistem nestabilen ter večja so potrebna vlaganja. Balkan ne obvladuje napetosti in mi prek daljnovodov iz Hrvaške dobivamo previsoke napetosti. Take previsoke napetosti so bile vzrok razpada španskega sistema.« Preveč proizvodnih virov v sončno in vetrno energijo zato pomeni več obnov in investicij. To pa pomeni tudi višje omrežnine, ki so pri nas po govorčevih besedah že zdaj podcenjene za 50 odstotkov. Eles in pet elektrodistribucijskih podjetij bo po novi omrežninski metodi letos dobilo 90 milijonov evrov manj kot po starem modelu.

Kakšna pa so tveganja jedrskega scenarija? Med temi so visoki stroški investicije v Jek 2, ki jih ne poznamo, je med drugim dejal Mervar. Kot skrb je omenil, da bodo veleprodajne cene nižje od stroškovne cene iz jedrske elektrarne. »Zagovarjam, da bi v investicijo v Jek 2 morali iti s strateškimi partnerji, eno ali dvema sosednjima državama, ter da pustimo možnost še za modularne reaktorje. Če pa bomo čakali le na male modularne reaktorje, pri katerih ni znana še niti cena, še do tridesetih let ne bomo nič naredili.«