
Naročite se
|Prijavite se
Alfi Renewables je največji slovenski investitor v sončno in vetrno energijo v regiji in največji sklad v regiji, ki vlaga v obnovljive vire energije. Investirajo v Srbiji, na Hrvaškem, v Romuniji in Bolgariji. Zaradi dolgotrajnih postopkov umeščanja v prostor in pridobivanja dovoljenj so se izognili Sloveniji. Za proizvajalce elektrike iz obnovljivih virov so izziv postale negativne cene elektrike ob sončnih dnevih. Na to se proizvajalec lahko zaščiti tako, da sklene pogodbo o dolgoročni prodaji električne energije. Če pa ima baterijske zmogljivosti, v tem času lahko shrani električno energijo in jo v omrežje pošlje v večernih urah, ko so cene višje. Pri sončnih elektrarnah vedno zgradijo še baterijo, je povedal partner Alfi Renewables in predsednik naložbenega odbora sklada Alfi Green Tomaž Berločnik.
Kot investitor v sončno in vetrno energijo ter baterije v Sloveniji ne, gotovo pa smo največji slovenski investitor v regiji in tudi največji sklad v regiji, ki vlaga v obnovljive vire energije. S prvim skladom smo zbrali 104 milijone evrov. Konec leta bomo zaključili investicijsko obdobje in bomo skupaj s partnerji investirali približno 330 megavatov (MW) inštalirane moči. Največji projekt je 106 MW velika vetrna elektrarna Krivača, ki uspešno deluje že več kot dve leti. V Srbiji je tudi 16 MW velika sončna elektrarna v Aleksincu. Zdaj smo začeli graditi 126 MW veliko sončno elektrarno v Romuniji z 90-megavatno baterijo. Pred vrati sta še 12-megavatni projekt na Hrvaškem ter 73-megavatna elektrarna v Romuniji s 50-megavatno baterijo. V Sloveniji smo naredili sedem malih sončnih elektrarn na strehah industrijskih objektov in s podjetji sklenili pogodbo o dolgoročni prodaji električne energije. Želeli smo več, a zaradi dolgotrajnega postopka umeščanja v prostor in pridobivanja dovoljenj to ni mogoče, saj moramo v petih letih od ustanovitve sklada začeti gradnjo sončne ali vetrne elektrarne.
Res se tako sliši. Celotna naša ekipa je zelo ambiciozna, a smo tudi realni. S prvim skladom bomo, kot rečeno, investirali v 330 MW inštalirane moči, odprtje drugega sklada pa pričakujemo po zaključku investicijskega obdobja prvega sklada, torej konec letošnjega leta. Z drugim skladom merimo na 300 milijonov evrov zbranih sredstev.

Tako je. Pogovarjali smo se z vsemi tremi največjimi investitorji v sklade: z Evropsko banko za obnovo in razvoj, International Financial Corporation (IFC) in Evropskim investicijskim skladom. V dveh od treh imenovanih skladov smo se uvrstili na ožji seznam, jeseni pa bodo opravili skrbni pregled, pri čemer bodo pregledali naše sedanje aktivnosti in aktivnosti sklada. V regiji so nas že prepoznali kot enega najbolj propulzivnih in strokovnih vlagateljev, zato pričakujemo, da bomo uspešno zaključili tudi ta zadnji postopek s temi tremi institucijami. S pričakovanimi 300 milijoni evrov in vložkom partnerjev pričakujemo, da bomo s prvim in drugim skladom skupaj naredili okoli 1500 MW inštaliranih moči elektrarn oziroma dobrih 2,5 teravatne ure električne energije. Dva tisoč megavatov bi dosegli, če bi prav v vsak projekt pripeljali partnerja, ki bi imel od 30 do 50 odstotkov vložka. Nekateri projekti so tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, nekateri bodo na tem čez dve ali tri leta.
Pri tem, da ima HSE za dobrih tisoč megavatov proizvodnih kapacitet, je treba upoštevati, koliko elektrike proizvede posamezna elektrarna. Obnovljivi viri naredijo manj megavatnih ur elektrike glede na inštalirano moč kot jedrska elektrarna ali termoelektrarna. HSE in Gen energija proizvedeta veliko več elektrike glede na inštalirano moč, kot je z obnovljivimi viri mi.
Ne bi želel omeniti nobenega projekta, ker so v samem procesu. Lahko povem, da so ti projekti v Romuniji, Srbiji, na Hrvaškem in v Bolgariji. To so vetrne in sončne elektrarne. Zadnje so vse z baterijo, vetrne pa delno.
V Sloveniji je postopek umeščanja v prostor preveč dolgotrajen, kar ne pomeni, da druge države v regiji ne upoštevajo okoljskih meril in umeščanja v prostor. Naš osnovni namen je, da investiramo in razvijemo projekt, ga zgradimo, obratujemo in na koncu tudi prodamo, ker ima sklad omejeno življenjsko dobo obratovanja. Ker je v Sloveniji premajhna verjetnost, da v tem času pridobimo gradbeno dovoljenje, pri nas ne investiramo. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj do konca tega leta, ko se bo iztekel čas za investiranje, v Sloveniji ne bi mogli izpeljati nobenega večjega projekta.
Cene, ki jih ponujamo proizvajalci, so še vedno nižje od dnevnih cen, a tudi mi ne bomo prodajali elektrike po 50 ali 60 evrov za megavatno uro.
Tehnologija za vetrne elektrarne je zelo razvita. Težava pri nas je umeščanje v prostor, saj pridobivanje vetrne energije pusti posledice v prostoru. Zavzame zelo malo prostora, vendar je za postavitev in vzdrževanje treba zgraditi dovozne poti na pogosto nedostopna področja, tudi glede videza verjetno ni veliko ljudi, ki bi menili, da je to lep objekt v prostoru. Mislim, da je to najpomembnejši vzrok. Vetrna energija pa predvsem v lokalnih skupnostih ni zaželena. Obstaja tudi strah glede neslišnih frekvenc zvoka in vpliva na redke ptice. Upravičene so torej skrbi zaradi vpliva na ekosistem. Na Hrvaškem je podobno. Tam je treba pri umeščanju vetrnih elektrarn narediti vse analize in tudi po pridobitvi dovoljenja je še mogoče prepovedati uporabo, denimo, v obdobju, ko redke ptice na tistem območju gnezdijo. Zdi se, da smo se v Sloveniji odločili, da imajo vetrne elektrarne prevelik vpliv na okolje in jih ne želimo imeti. Če je to naš konsenz, s tem ni nič narobe.

A potem moramo poiskati drug način proizvodnje električne energije. Če termoelektrarne zaradi okoljskih in ekonomskih razlogov ne želimo imeti, potem nam ostane nuklearna elektrarna v kombinaciji s plinsko elektrarno ter obnovljivi viri energije.
Slovenija proizvede približno 16 teravarnih ur električne energije, ker je polovica proizvodnje iz krške jedrske elektrarne namenjena za Hrvaško, to pomeni slabih 14 teravarnih ur. Porabimo pa je okoli 12,5 teravarne ure; od tega približno tretjina gospodinjstva, ostalo pa industrija in drugi porabniki. Izpad proizvodnje iz Termoelektrarne Šoštanj že zdaj uspešno nadomeščamo s sončno energijo, ki je na leto proizvedemo približno 1,5 teravatne ure oziroma približno desetino vse. Težava pri nas je, da časovnici proizvodnje elektrike in porabe ne sovpadata. Zato vsako leto izvozimo za 12 teravatnih ur električne energije, uvozimo pa jih deset teravatnih ur. Nacionalni energetsko-podnebni načrt (NEPN) predvideva 85 odstotkov preskrbe z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 in sto odstotkov do leta 2040. To pomeni, da bomo morali imeti hranilnike. To so lahko črpalne hidrocentrale, baterije, vodik in tudi dodatne plinske zmogljivosti. Glede tega nas čaka še veliko izzivov ter tudi veliko investiranja v celotno energetsko omrežje. Po NEPN bo treba v prihodnjih petih letih investirati približno deset milijard evrov v obnovljive vire. Kdo bo investiral, bo verjetno pokazal akcijski načrt, ki ga še nimamo.
Ko smo začeli razvoj obnovljivih virov energije, je država odkupila celotno proizvodnjo. Cena je bila na začetku tudi več kot 300 evrov za megavatno uro (MWh), kar je zdaj popolnoma netržna cena. Sedanja cena električne energije brez distribucijskih in drugih stroškov je v Sloveniji okrog 110 evrov za MWh. Ker so se cene solarnih panelov in druge tehnologije precej znižale, zdaj delamo izključno na tržni osnovi, brez subvencij držav.
Pred negativnimi cenami na borzi se proizvajalec lahko zaščiti tako, da sklene pogodbo o dolgoročni prodaji električne energije (PPA). S tem del proizvodnje proda po vnaprej določeni ceni, preostanek pa prodaja na trgu. Zdaj so na borzi pogosto med 11. in 15. uro cene elektrike negativne. Če proizvajalec električne energije iz sončne ali vetrne elektrarne nima možnosti vmesnega shranjevanja energije, je njegova edina možnost izklop sončne elektrarne v tem času. Če pa ima baterijske zmogljivosti, lahko v tem času električno energijo shrani in jo v omrežje pošlje v večernih urah, ko so cene višje. Tako tudi pomaga omrežju.
Za zdaj je mogoče shranjevanje električne energije ali prek črpalnih hidroelektrarn ali baterij. Pri tehnologiji zadnjih se dogajajo tektonske tehnološke spremembe, njihova cena pa je zelo padla. Cena sončne elektrarne z baterijo je zdaj enaka ceni sončne elektrarne brez baterije pred dvema letoma.

Baterija zahteva aktivno upravljanje proizvodnje električne energije iz sončne ali vetrne elektrarne. Če ne napoveduješ pravilno, imaš stroške izravnave. Proizvajalec zato potrebuje dodatno znanje na tem področju ali pa mora poiskati pravega partnerja. Pri tem zelo pomaga umetna inteligenca.
Za zdaj to ni opazno. Zelo veliko zanimanja za tako imenovani »corporate PPA« je bilo v času visokih cen po začetku ukrajinske vojne, a ga tudi ni tako preprosto skleniti. Z znižanjem cen na približno 110 evrov za MWh je zanimanje manjše. Cene, ki jih ponujamo proizvajalci, so še vedno nižje od dnevnih, a tudi mi ne bomo prodajali elektrike po 50 ali 60 evrov za megavatno uro.
To je odvisno od primera do primera. A »corporate PPA« s cenami nad 80 evrov za megavatno uro se gotovo izplača. Lahko pa se pojavi težava za proizvajalca, če sončna elektrarna ne dela, saj mora elektriko kupovati na trgu, zato je treba upoštevati vsa tveganja.
Za prodajo električne energije iz vetrne elektrarne Krivača smo sklenili dolgoročno desetletno pogodbo (PPA) z eno največjih energetskih družb Axpo iz Švice. Na trgu ni več mogoče skleniti desetletnih zakupov po PPA, ampak samo še dvo-, tri-, petletne. Terminski posli se sklepajo tudi pod 60 evri za megavatno uro.
Najpomembnejše delo pri razvoju sončne in vetrne elektrarne je izbira prave tehnologije. Pri vetrni elektrarni je to še pomembneje kot pri sončni, saj pri tej napaka pomeni največ desetodstotno zmanjšanje od pričakovane proizvodnje, odstopanje pri vetrni elektrarni pa je pri napačni izbiri proizvajalca in tipa vetrnice precej večje. Pri vetrni elektrarni Krivača smo zelo dobro opravili razvojni del, saj elektrarna deluje po načrtih. Na leto proizvede približno 300 gigavatnih ur električne energije, kar je več kot desetina proizvodnje iz jedrske elektrarne Krško, ki je namenjena Sloveniji. To je torej velika proizvodnja.
Zdaj smo v postopku pridobitve še treh gradbenih dovoljenj za postavitev še dveh vetrnic, 40-megavatno sončno elektrarno in hranilnika, da maksimalno izkoristimo območje, kjer je že celotna infrastruktura – transformatorske postaje, daljnovodi, poti.
Baterija pomaga pri shranjevanju električne energije v času, ko je cena nizka ali negativna. Dobro pa se dopolnjujeta tudi sončna in vetrna elektrarna, ker je največja proizvodnja iz sonca v pozni pomladi in zgodnji jeseni ter čez dan, veter pa je najmočnejši pozimi in ponoči. Če sta v istem dnevu sonce čez dan in veter ponoči je proizvodnja v pasu, kot si vsi želimo. To pomeni večjo predvidljivost in manjšo obremenitev energetskih omrežij.
Komentarji