Osredotočenost na pospešen zeleni prehod energetike

Za pospešitev prehoda na do okolja prijaznejše energetske vire in za znižanje stroškov energije je evropska komisija pred kratkim pripravila nove smernice o obnovljivih virih energije, omrežni infrastrukturi in omrežninah. Te naj bi olajšale uvajanje in uporabo inovativnih obnovljivih virov energije, pospešile vzpostavitev omrežij in infrastrukture za shranjevanje energije ter pripomogle k uvedbi omrežnin oziroma dajatev za uporabo elektroenergetskega sistema.

Inovativne tehnologije obnovljivih virov energije in inovativne načine uporabe obnovljivih virov energije imajo po oceni Bruslja pomemben potencial, ki pa še ni dovolj izkoriščen. »Da bi podprle njihovo uvajanje, bi morale države EU razviti jasne regulatorne okvire. To bo pripomoglo k zagotavljanju pravne varnosti in olajšalo njihovo uporabo,« je še navedla evropska komisija.

Za večjo rabo OVE

Da mora Evropska unija ukrepati in povečati tudi uporabo obnovljivih virov energije ter izboljšati energetsko učinkovitost, meni tudi velika večina anketirancev iz nedavne raziskave Eurobarometer. Tudi ukrepi in politike EU za boj proti podnebnim spremembam imajo med vprašanimi veliko podporo, saj jih kar 81 odstotkov podpira cilj, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna, 88 odstotkov pa jih ocenjuje, da mora EU ukrepati in povečati uporabo obnovljivih virov energije ter izboljšati energetsko učinkovitost. Kar 84 odstotkov jih podpira cilj za povečanje evropske konkurenčnost na področju čistih tehnologij, 75 odstotkov pa jih verjame, da je znižanje uvoza fosilnih goriv ključ do večje energetske varnosti. Da so v zadnjih šestih mesecih v boju proti podnebnim spremembam ukrepali tudi sami, je odgovorilo 59 odstotkov Evropejcev. V Sloveniji je bil ta delež pri 74 odstotkih, še navaja Eurobarometer.

Bioplinov ne bo dovolj, sintetičnih pa

V Sloveniji je skupina HSE največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov. Letos razpolagajo s 1104 MW moči na pragu elektrarn, kar se bo v prihodnjih letih z gradnjo novih proizvodnih enot iz obnovljivih virov še povečalo, s tem pa tudi energetska neodvisnost Slovenije, so pojasnili na HSE.

In kaj kažejo podatki o proizvodnji elektrike? »Zaradi sušnega začetka poletja so hidroelektrarne na reki Dravi, Soči in spodnji Savi od januarja do julija letos proizvedle za 28 odstotkov manj električne energije od primerljivega obdobja lani oziroma 11 odstotkov manj električne energije od petletnega povprečja. Kljub nekoliko slabši hidroproizvodnji smo v skupini HSE Sloveniji zagotavljali varno in zanesljivo proizvodnjo električne energije ter precej pripomogli k stabilnemu delovanju elektroenergetskega sistema.«

Osredotočeni na naložbe za zeleni prehod

Skupina HSE je nosilec zelenega prehoda slovenske energetike, zato vse njihove razvojne aktivnosti, kot pravijo, temeljijo na načrtovanju in gradnji proizvodnih zmogljivosti, ki bodo omogočale pospešeni zeleni prehod. V preteklih desetih letih je skupina HSE izvedla za približno 770 milijonov evrov naložb in svoj investicijski načrt izpeljala 87-odstotno; obdobje vključuje tudi zaključek gradnje Termoelektrarne Šoštanj.

In kakšni so njihovi energetski scenariji prihodnosti? Pravijo, da bodo v prihodnjem obdobju osredotočeni na razvoj sončnih elektrarn, vetrnih elektrarn, hidroelektrarn, baterijskih hranilnikov, črpalnih hidroelektrarn in vodikovih tehnologij. »Posebno pozornost bomo namenjali končnim odjemalcem. Upoštevajoč njihove potrebe in pričakovanja ter trende na tem področju, načrtujemo razvoj sodobnih energetskih rešitev ter naprednih prodajnih produktov in storitev, podprtih z digitalizacijo. Osredotočali se bomo tudi na razvoj samopreskrbe in samopreskrbnostnih skupnosti, priložnosti pa nas čakajo tudi na hitro rastočem področju e-mobilnosti.«

Več različnih projektov

Na področju izrabe vodnih virov je v pripravi projekt gradnje hidroelektrarn na srednji Savi, in sicer prvih treh (HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke) predvidene skupne moči okvirno 100 MW, kar je urejeno z državnim prostorskim načrtovanjem. Kot pojasnjujejo v HSE, so bile izdelane različice idejnih zasnov za vse tri lokacije HE ter pripravljene strokovne podlage za študijo različic, okoljsko poročilo in uredbo o najustreznejši varianti (UNV). »Zdaj smo v fazi dopolnitve okoljskega poročila, ki naj bi bilo končano do konca septembra lani. Na podlagi pozitivnega mnenja projektne skupine bo sledila javna objava, ki bo predvidoma konec letošnjega leta. Po optimističnem scenariju bo UNV odobrena na vladi prihodnje leto, čemur bo sledilo podrobnejše načrtovanje.«

Sončna elektrarna Prapretno je bila prva sončna elektrarna v Sloveniji z močjo, večjo od 1 MW, ki je dobila uporabno dovoljenje, in je še vedno med največjimi sončnimi elektrarnami v državi. FOTO: Voranc Vogel/Delo  

Izkoriščanje sončne energije pa, kot še pravijo v HSE, zasledujejo s številnimi projekti, med katerimi so najbolj aktualni SE Prapretno 2+3, SE Zagorje, PSE Družmirje, SE Puhova, SE Zlatoličje-Formin, SE na objektih DEM, SE Plave, SE Dekani, SE Kanalski Vrh 1+2. Nekatere lokacije sončnih elektrarn so nadgrajene z baterijskimi hranilniki (BHEE), spet drugje načrtujejo samostojne izvedbe BHEE (BHEE EDT, BHEE Mariborski otok, BHEE Saša in drugi). Navedeni projekti so na različnih stopnjah pripravljenosti: pri nekaterih pričakujejo javne objave okoljskega poročila ter sprejetje uredbe o državnem prostorskem načrtu, drugje pa so že tik pred izdajo gradbenega dovoljenja ali v fazi podpisovanja pogodbe z izvajalci.

»Kot zanimivost velja omeniti naslednje: če ne bi uporabljali obnovljivih virov energije, bi električno energijo najverjetneje proizvajali iz mešanice virov, v kateri prevladujejo fosilna goriva. Povprečne emisije iz fosilnih virov znašajo približno 0,5 tone CO₂ za MWh, kar pomeni, da MW sončna elektrarna na letni ravni privarčuje približno 550 ton CO₂, in to je količina, ki jo absorbira okoli 39 hektarov gozda. Za lažjo predstavo: to je velikost približno šestih nogometnih igrišč in pol. Vsaka nova sončna elektrarna pripomore k čistejšemu okolju v obsegu, kot bi ga dosegli s sajenjem več kot 36.000 dreves in s tem letno razbremeni slovenske gozdove, kar pomeni neposreden prispevek k ohranjanju biotske raznovrstnosti in zmanjševanju emisij. To je strateški korak k trajnostnemu razvoju in krepitev naše vloge v zelenem prehodu,« poudarjajo na HSE.

Sodelovanje tudi v evropskih projektih

In v katerih evropskih projektih sodelujejo? HSE sodeluje v EU projektu Digital Twin for Europe, katerega najpomembnejši cilj je vzpostavitev orodja za oceno dinamične sigurnosti obratovanja elektroenergetskega sistema, nadgradnja dinamičnega modela prenosnega sistema v smislu podrobnejšega modeliranja distribucijskih omrežij in zasnova nove sistemske storitve. V omenjeni projekt je vključenih 75 partnerjev iz 15 držav EU, od tega 31 operaterjev prenosnih in distribucijskih omrežij, štirje upravljavci trga in regulativni organi, trije tržni udeleženci, 19 raziskovalnih institucij, 11 tehnoloških ponudnikov, sedem proizvajalcev in ponudnikov storitev.

Skupaj s še tremi partnerji pa HSE sodeluje tudi v projektu Leonardo, ki vzpostavlja platformo za napoved proizvodnje obnovljivih virov energije. To je pametno upravljanje sončne elektrarne in vključuje vse pomembne dejavnike tako za napoved proizvodnje kot vzdrževanje in odpravljanje napak, pri čemer se procesi izvajajo v realnem času.