Od cene do porabe: kaj v resnici določa stroške energije v podjetjih

---

Energetski trg se je v zadnjih letih precej spremenil. Razvoj obnovljivih virov energije, elektrifikacija proizvodnje in večja nihanja na trgu podjetja silijo k drugačnemu razmišljanju. »Najcenejša elektrika ni nujno tista, ki ima najnižjo ceno na papirju. Najcenejša je tista, ki jo podjetje zna najbolje uporabiti,« poudarja Matic Delalut, ki v Petrolu skrbi za razvoj in upravljanje produktov električne energije za segmenta B2B in B2G.

Podobno je prepričana tudi Katja Skok, direktorica prodaje električne energije in zemeljskega plina v Petrolu, in opozarja, da podjetja danes ne morejo več sprejemati energetskih odločitev zgolj na podlagi trenutnih cen: »Energijo je treba obravnavati kot del poslovne strategije. Veliko pomembneje je razumeti lasten profil porabe in izbrati model zakupa, ki podjetju zagotavlja stabilnost in ustreza njegovim poslovnim ciljem.«

Račun za elektriko ni več samo račun za porabljene kilovatne ure

Ko podjetja razmišljajo o električni energiji, pogosto najprej pogledajo ceno. Takšen pristop je razumljiv, vendar lahko hitro privede do napačnih odločitev. Končni račun je odvisen od tega, koliko stane megavatna ura, v veliki meri pa tudi od tega, koliko energije podjetje dejansko kupi iz omrežja, kdaj jo porablja in kako učinkovito izkorišča lastne vire.

Kot pojasnjuje Matic Delalut, lahko podjetje plačuje nekoliko višjo ceno električne energije, pa ima kljub temu na koncu nižje stroške kot konkurent z na videz ugodnejšo pogodbo. Če podjetje del elektrike proizvede samo, jo shrani v baterijski hranilnik ali učinkovito razporedi porabo čez dan, iz omrežja kupi manj energije.

Še posebej pomembno postaja razumevanje lastnih vzorcev porabe. Vsak profil porabe vpliva na izbiro najprimernejšega modela zakupa električne energije. Na to opozarja tudi Katja Skok, ki ugotavlja, da podjetja iščejo najcenejšo ponudbo, veliko manj pozornosti pa namenijo vprašanju, ali izbrani produkt sploh ustreza njihovemu načinu poslovanja. »Naj ne primerjajo samo cene. Pomembni so tudi struktura produkta, obdobje zakupa, izpostavljenost trgu, način obračuna in povezava z drugimi energetskimi rešitvami,« dodaja Katja Skok in podjetjem svetuje, naj najprej dobro spoznajo lastno porabo in razvojne načrte, šele nato izberejo ustrezen model zakupa električne energije.

Energetske odločitve se danes začnejo precej prej kot pri nakupu elektrike

Če je bilo nekoč dovolj izbrati dobavitelja in podpisati pogodbo, je danes energetika tesno povezana z razvojem podjetja. Vsaka nova proizvodna linija, širitev poslovnih prostorov ali elektrifikacija voznega parka spremeni tudi potrebe po električni energiji. Podjetja zato vse pogosteje iščejo odgovore na vprašanja, ali bodo potrebovala več priključne moči, ali se jim splača postavitev sončne elektrarne, kdaj razmišljati o baterijskem hranilniku in kako vse skupaj povezati v enoten sistem.

»Najbolje je, da se podjetje o tem začne pogovarjati, še preden ima težavo. Ko se pojavijo visoke konice porabe, omejitve pri priključevanju novih naprav ali neustrezen zakup električne energije, je možnosti za optimizacijo precej manj,« opozarja Katja Skok.

Baterijski hranilniki – nič več samo spremljevalci sončnih elektrarn

Baterijske hranilnike še vedno povezujemo predvsem s sončnimi elektrarnami. Res je, da se tehnologiji odlično dopolnjujeta, vendar se njihova vloga hitro spreminja. Baterijski hranilniki postajajo samostojen element energetske strategije podjetja, saj njihova uporabnost precej presega shranjevanje presežkov sončne energije.

Njihova največja prednost je, da podjetju omogočajo časovno razporejanje porabe električne energije. Ko je elektrika cenejša ali ko jo podjetje proizvaja samo, se hranilnik napolni. Ko cene narastejo ali proizvodnja upade, se shranjena energija porabi.

»Hranilniki energije podjetju omogočajo, da z elektriko dela veliko več kot samo to, da jo kupi in porabi,« pojasnjuje Delalut. »Ko je elektrika poceni, se hranilnik napolni, ko je dražja, pa se lahko izprazni. Tako podjetje energijo porablja takrat, ko se mu to najbolj splača.«

Takšen način upravljanja postaja pomemben tudi zato, ker proizvodnja iz sončnih elektrarn ni enakomerno razporejena čez dan. Največ elektrike nastane opoldne, poraba podjetij pa je pogosto največja zgodaj zjutraj, pozno popoldne ali zvečer. Brez hranilnika mora podjetje presežke prodajati v omrežje, pogosto po precej nižji vrednosti, nato pa energijo ob večerni porabi spet kupovati. Baterijski sistem omogoča, da večji del tako proizvedene energije ostane na voljo za lastne potrebe.

Prilagodljivost porabe postaja nova konkurenčna prednost

V energetiki se vse pogosteje pojavlja izraz fleksibilnost porabe. Gre za sposobnost podjetja, da del svoje porabe prilagodi razmeram na trgu oziroma lastni proizvodnji električne energije.

V številnih podjetjih je mogoče del porabe brez večjih posledic prestaviti za uro ali dve. Če podjetje na primer uporablja večje hladilne sisteme, prezračevanje, kompresorje ali polni električna vozila, lahko del teh opravil prestavi v čas, ko ima na voljo lastno sončno energijo ali ko je elektrika na trgu ugodnejša. »Majhna sprememba v času porabe lahko zelo vpliva na višino računa,« poudarja Delalut. Pri tem dodaja, da bodo podjetja vse manj pasivni porabniki energije, saj bo aktivno upravljanje porabe postalo del njihovega vsakodnevnega poslovanja.

Od samooskrbe do souporabe energije: naslednji korak v razvoju podjetij

Sončne elektrarne so v zadnjih letih številnim podjetjem omogočile, da del električne energije proizvedejo sama. Toda razvoj se s tem ne konča. V ospredje prihajajo modeli, ki omogočajo učinkovitejšo izrabo proizvedene energije tudi takrat, ko nastaja na drugi lokaciji. Vse pomembnejši postajata skupnostna samooskrba in souporaba energije.

Delalut pojasnjuje, da pri skupnostni samooskrbi več uporabnikov uporablja energijo iz iste sončne elektrarne. Posamezni odjemalci niso nujno na isti lokaciji, temveč lahko energijo uporabljajo tudi drugod po Sloveniji, če so izpolnjeni predpisani pogoji.

Souporaba energije pa podjetjem odpira še nekoliko drugačne možnosti. Če ima podjetje več poslovnih enot, lahko presežek električne energije, ki nastane na eni lokaciji, nameni drugi, kjer je poraba večja. Takšen model je zanimiv predvsem za podjetja in organizacije, ki upravljajo več objektov. »Če veš, da energije ne boš prodajal po manj ugodni ceni, ampak jo boš lahko koristno uporabil drugje, postane naložba v sončno elektrarno ali hranilnik precej bolj zanimiva,« pravi Delalut.

Integrirani energetski sistemi povezujejo vse v eno celoto

Največja sprememba pa ni posamezna tehnologija, temveč način razmišljanja.

V preteklosti so podjetja posamezne energetske projekte obravnavala ločeno: električno energijo so kupovala pri enem ponudniku, sončno elektrarno in polnilnice načrtovala kot samostojni naložbi, porabo pa spremljala z drugim sistemom. »Integrirani energetski sistem pomeni, da podjetje vse te elemente obravnava kot celoto,« pojasnjuje Delalut. Namesto vprašanja, koliko elektrike potrebuje, podjetje načrtuje tudi njeno proizvodnjo, shranjevanje in usklajeno upravljanje.

Povezovanje podatkov, proizvodnje, porabe, hranjenja energije in elektrifikacije bo po oceni obeh sogovornikov ena ključnih konkurenčnih prednosti podjetij v prihodnjih letih. Tista, ki bodo energetsko strategijo pravočasno vključila v svoje razvojne načrte, bodo lažje obvladovala stroške, hitreje uvajala nove tehnologije in učinkoviteje izkoristila priložnosti, ki jih prinaša preobrazba energetskega sistema.

Energetska strategija mora slediti poslovnemu načrtu

Večji delež obnovljivih virov in nihanja na energetskem trgu od podjetij zahtevajo, da proizvodnjo, porabo, shranjevanje in nakup energije obravnavajo povezano. »Prihodnost ni v eni sami rešitvi, ampak v povezovanju različnih virov in tehnologij,« poudarja Delalut. Sončna elektrarna, baterijski hranilnik, polnilna infrastruktura in zakup električne energije lahko največ prinesejo takrat, ko so načrtovani glede na dejansko porabo in razvoj podjetja.

Pred večjo energetsko naložbo je zato smiselno analizirati porabo in prihodnje potrebe ter določiti, katere ukrepe izvesti najprej in katere je mogoče dodati pozneje. Petrol poslovnim uporabnikom ponuja energetske rešitve po meri, ki lahko povezujejo oskrbo z energijo, sončne elektrarne, ogrevanje in hlajenje, energetsko prenovo stavb ter infrastrukturo za električni vozni park. Rešitve vključujejo tudi spremljanje in upravljanje porabe, Petrol pa ponuja tudi različne poslovne modele. Podjetje lahko projekt izvede kot lastno naložbo ali izbere energetsko pogodbeništvo, pri katerem Petrol lahko prevzame financiranje ter dogovorjeni del tehničnih in ekonomskih tveganj. Izbira je odvisna od potreb podjetja, njegove porabe in načrtovanega razvoja.

Spodbude lahko pomembno vplivajo na ekonomiko projekta

Pri načrtovanju sončne elektrarne, baterijskega hranilnika ali energetske prenove je smiselno preveriti tudi možnosti sofinanciranja, saj lahko spodbude izboljšajo ekonomiko projekta in skrajšajo vračilno dobo. Osnova pa ostajata analiza porabe in dobro zasnovana rešitev.

---

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.