

Elektrika se ne bo podražila, zato je več razlogov, pravi Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije.Razmere na trgu se umirjajo, poslovni odjemalci in tudi gospodinjstva pa imajo v zakupih čedalje manj dražje elektrike iz časov energetske krize. Drug razlog so ukrepi in napori tako ministrstev kot operaterjev omrežja, da blažijo dvig omrežnine, ki prihaja z višjo sezono.
Vedno se lahko pri katerem posamezniku računi povišajo, vendar je v celoti tako, da cene elektrike in stroški omrežnin padajo. »Statistični podatki Eurostata, ki so edini relevantni za realno sliko, bodo za nazaj potrdili trende o katerih govorim,« pravi Paravan.
Energetski trgi so v zadnjih treh letih izjemno močno pod vplivom geopolitike oziroma ruske agresije na Ukrajino. Ti dejavniki se počasi umirjajo, več je tudi govora o mogočem premirju. Vsi ti dejavniki vplivajo na cene energentov, najprej na ceno zemeljskega plina, posledično pa tudi na cene elektrike. Cene plina in posledično tudi cene elektrike so višje kot pred krizo, zato analitiki vidijo možnost upada cen.
Ob umirjanju razmer bi lahko šla cena plina pod 30 evrov na megavatno uro, kar bi imelo tudi učinek na znižanje cen električne energije. To nakazujejo tudi terminski trgi, saj so cene za prihodnja leta vsako leto nižje. Drug razlog je povečevanje deleža obnovljivih virov, ki povečujejo ponudbo. Na drugi strani pa žal ni rasti povpraševanja, kar kaže na upadanje gospodarske rasti.
Ob prihajajočem hladnejšem delu leta je Paravan opozoril na to, da smo imeli pred tem dve zaporedni mili zimi, kar je pripomoglo k temu, da nismo imeli težav z oskrbo. To sicer ni nobena garancija ali napoved za naprej. Preja ali slej bo namreč prišla tudi mrzla zimo, ko se poveča povpraševanje po energiji. Takrat lahko pričakujemo skoke cen navzgor na veleprodajnem trgu.
»Ne vidim razloga za negativne cene,« pravi sogovornik. Negativne cene so kratkotrajen pojav, saj je sončne elektrarne poceni izključiti. Zato ni nobenega ekonomskega ali drugega razloga, da bi kdo plačeval nekomu, da mu vzame njegovo elektriko. Kar pa ne pomeni, da se cene ne bodo približale ničli. Iz časov, ko smo imeli malo obdobij z negativnimi cenami, prehajamo v čas, ko bo veliko obdobij z nizkimi cenami. Ti trendi popolnoma spreminjajo cenovno krivuljo dneva. Nova krivulja spodbuja vse udeležence na trgu k prilagajanju. Cenovna spodbuda je najmočnejša.
Ob še vedno veliki volatilnosti cen v dnevu Paravan vidi edino rešitev v baterijskih hranilnikih. Njihove cene so v zadnjem obdobju precej padle, zato bo porastu sončnih elektrarn sledil porast hranilnikov. To se dogaja po vsej Evropi. Kot primer pa je navedel Kalifornijo, kjer so s temi sistemi tri leta pred Evropo, cene pa se v dnevu že približujejo.
Razmere v Sloveniji so glede zanesljivosti sistema dobre, Eles opravlja svoje delo zelo dobro in ustrezno ukrepa z ustreznimi naložbami in tudi mednarodnimi projekti.Nismo pa imuni na težave, tudi nuklearka zaznava povečane napetosti, ki so posledica proizvodnje elektrike južno od nas. To poznamo in spremljamo, pa tudi Eles je zelo dejaven v pogovorih z operaterji omrežij na Balkanu. Ne moremo pričakovati, da bo naš operater, ki ga plačujemo mi, poskrbel tudi za druge sisteme.
Vedeti pa je treba, da elektroenergetski sistem ne razpade zaradi enega dogodka. Običajno gre za sosledje več večjih dogodkov.

Nuklearno elektrarno Krško oktobra čaka remont. Preteklih 18 mesecev je deloval stabilno in brez kakšnih koli težav. Njeno življenjsko dobo so podaljšali do 2043, zato je preuranjeno govoriti, kaj bo po tem letu.
Paravan pa upa, da bosta NEK in Jek 2 vsaj nekaj časa obratovali sočasno. Tako bi imeli velike količine brezogljične in stabilne elektrike, po drugi strani pa bi NEK na koncu življenjske dobe imela največ prostega denarnega toka. Tako bi lahko razbremenjevali naložbo v Jek 2, ki bo prvih 20 let najbolj denarno intenzivna.
Pobuda za državni prostorski načrt (DPN) za Jek 2 je v javni obravnavi od 1. julija do konca oktobra, nadstandardne štiri mesece. Paravan pričakuje argumentirano razpravo.
Na drugi strani so mali modularni reaktorji, ki so »zelo pomembna zgodba v jedrski industriji«. Zahodna jedrska industrija ima več izzivov, saj nekaj časa ni gradila novih projektov, kar se kaže v nespoštovanju rokov gradnje in stroškovnih okvirov. Mali modularni reaktorji prinašajo nov zagon, nov pogled in nove ljudi.
Po drugi strani pa prihaja do previsokih pričakovanj, tako glede hitrosti kot glede cen. Na Kitajskem so si ogledali reaktor z močjo 130 megavatov (MW), ki pa ni bil desetkrat manjši od sosednjih 1200 MW nukleark. Tudi ti mali reaktorji so velike elektrarne.
Strateški cilj Skupine Gen je jasen, samooskrben in nizkoogljičen elektroenergetski sistem. Oblikovali so tri stebre, proizvodni viri prinašajo denarni tok, ki ga vlagajo v druga dva stebra, za jedrsko energijo in za obnovljive vire s prožnostjo, kamor spadajo zlasti baterije, pa tudi plinske elektrarne. Proizvodni portfelj je 99-odstotno brezogljičen.v
Evropa bo močna in bo igralka v geopolitiki, ko bo delovala enotno.Evropa je prebrodila energetsko krizo, ker je delovala enotno, ne razdrobljeno. Vloga Evrope na globalnem trgu niti približno ni dobra, kar se odraža v ceni, ki jo plačujemo za energijo. Da se iz tega izvijemo, je nujna složnost in jasne politike in usmeritve za naprej. Tega pa še ni v taki meri, kot bi si želel, pravi Paravan.
Komentarji