Prihodnost energetike je v povezovanju

Samooskrbne energetske skupnosti predstavljajo pomemben korak k energetski neodvisnosti Slovenije, trendu pa sledi tudi naša država. Mitja Kastelic, direktor upravljanja produktov električne energije pri Petrolu, poudarja, da zgolj postaviti elektrarno ni dovolj: »Tako kot orkester potrebuje dirigenta, tudi skupnost potrebuje nekoga, ki jo usmerja in upravlja.«

Gospod Kastelic, kakšne so prednosti skupnostne samooskrbe z električno energijo pred individualno?

Skupnostna samooskrba je nadgradnja klasične sončne elektrarne. Do zdaj smo poznali predvsem individualne samooskrbe – torej hiše ali podjetja, ki imajo lastno sončno elektrarno in porabljajo energijo, ki jo sami proizvedejo. Takih je v Sloveniji zdaj že več kot 60.000.

Pri skupnostni samooskrbi pa se ta energija deli – proizvedena elektrika se lahko razdeli med več objektov, tudi če ti niso fizično povezani med seboj. In to je največja prednost. V praksi to pomeni, da energijo lahko uporablja tudi nekdo, ki bi sicer težko postavil svojo elektrarno – recimo prebivalec bloka, objekt v senci ali podjetje, kjer streha ni primerna. Sistem omogoča, da se energija deli na katerokoli lokacijo, priključeno na slovensko distribucijsko omrežje.

Kakšne prednosti pa imajo takšne skupnosti za podjetja in občine?

Velike. Največ zanimanja opažamo pri podjetjih, ki imajo več objektov – na primer proizvodne hale, trgovine, skladišča ali poslovne stavbe.

Takšne skupnosti so zanimive tudi za občine, ker imajo pogosto kombinacijo objektov: na eni strani šole, vrtce in telovadnice, kjer je prostora za postavitev elektrarn veliko, na drugi strani pa objekte, kjer poraba elektrike poteka vse leto – recimo upravne zgradbe, bazeni ali čistilne naprave. Takšne kombinacije so idealne za skupnostno delitev energije.

Naj spomnim, da smo v vasici Luče leta 2020 skupaj s partnerji, Elektrom Celje in Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, v projektu Compile vzpostavili prvo samooskrbno energetsko skupnost v Sloveniji. V Petrolu izvajamo tri projekte skupnostne samooskrbe, s katerimi postavljamo temelje za nadaljnji razvoj tega področja, ki tudi v prihodnje ostaja eno naših ključnih usmeritev.

Kakšen pa je finančni vidik skupnostne samooskrbe?

Stranke s skupnostno samooskrbo del svoje porabe pokrijejo z energijo iz skupnostnih sončnih elektrarn in se hkrati zaščitijo pred nihanjem cen elektrike v prihodnosti. Pomemben del sistema so baterijski hranilniki, ki omogočajo boljše uravnavanje proizvodnje in porabe energije. Tako se energija učinkoviteje izkoristi, zmanjša obremenitev omrežja in ustvarijo dodatni prihranki za uporabnike.

Kako zahtevno pa je upravljanje takšnih skupnosti?

To so kar zapleteni sistemi. Ni dovolj, da samo postaviš elektrarno – pomembno je tudi, kdo in kako to energijo upravlja. V Petrolu zato aktivno upravljamo take skupnostne samooskrbe: spremljamo podatke, napovedujemo proizvodnjo in porabo ter sproti optimiziramo njeno delovanje. Naš cilj je, da skupnost deluje učinkovito in da ima stranka od tega čim več koristi.

Kako pa je z zakonodajo na tem področju?

V zadnjih dveh letih so se razmere na področju samooskrbe precej spremenile. Zakonodajne spremembe pomenijo korak naprej k večji možnosti samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov, tako za posameznike kot za skupnosti. Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov je sicer že omogočila teoretično podlago za skupnosti marca leta 2022, ampak dejansko implementacijo v praksi pa opažamo šele od leta 2024.

V Sloveniji že delujejo prvi pilotni primeri, mi pa zaznavamo izjemen interes podjetij, ki želijo vstopiti v ta segment. Pravni okvir zdaj dovoljuje, da se proizvedena energija deli med vsa odjemna mesta, priklopljena na omrežje Slovenije.

Kako skupnostna samooskrba v primerjavi s klasično vpliva na doseganje ciljev podjetij ESG?

Skupnostna samooskrba ima precej širši učinek. Klasična samooskrba se osredotoča na posamezni objekt, kjer podjetje samo proizvaja energijo za lastno porabo. Pri skupnostni pa se energija deli med več uporabnikov. To pomeni večji obseg zmanjšanja emisij in učinkovitejšo uporabo virov. To podjetju omogoča, da v trajnostnem poročanju o ciljih ESG izkaže večje okoljske učinke in prispevke k razogljičenju. Poleg tega ima podjetje na voljo natančne podatke o proizvodnji in porabi, kar olajša pripravo trajnostnih poročil po standardih CSRD. To je torej model, ki prinaša ne le okoljske, ampak tudi upravljavske prednosti.

Naj spomnim, da direktiva o poročanju o trajnosti (CSRD) že zdaj zahteva, da velika podjetja razkrijejo mešanico energije, ki jo porabijo, ter kakšen je njihov načrt razogljičenja. Hkrati okvir Fit for 55 in uredba RED III postavljata ambiciozne cilje glede energije iz obnovljivih virov do leta 2030. To pomeni, da bo pritisk, tako zakonodajni kot tržni, vse večji.

Podjetja, ki bodo ta prehod začela pravočasno, bodo imela prednost – lažji dostop do financiranja, boljše pogoje pri partnerjih in nižje stroške energije. Zato je zdaj pravi trenutek, da začnejo razmišljati o sistemskih rešitvah, kot je skupnostna samooskrba, saj bodo cilji razogljičenja v prihodnjih letih postali sestavni del poslovnega upravljanja.

Koliko podjetje ali skupnost dejansko lahko prihrani z vstopom v tak sistem?

To je odvisno od velikosti skupnostne samooskrbe, ampak letni prihranek pri strošku za energijo znaša 40 odstotkov. Če temu dodamo še hranilnike in pametno upravljanje, lahko dosežemo prihranke pri strošku elektrike tudi do 60 odstotkov. Ključno pa je, da to ni le enkraten učinek, ampak dolgoročna stabilnost, saj podjetje ve, koliko manj energije bo treba vsako leto kupiti.

Kako se bo po vaši oceni ta trend razvijal v prihodnjih letih?

Pričakujemo, da bo skupnostna samooskrba postala eden ključnih stebrov energetske preobrazbe. Vse več bo projektov, ki bodo združevali proizvodnjo, shranjevanje in souporabo energije. Elektrika bo postala storitev, ne le izdelek – in Petrol želi biti partner, ki to omogoča na varen, zanesljiv in pregleden način.

To je sistem, ki že danes omogoča, da skupnosti in podjetja proizvajajo čisto energijo, jo delijo in pri tem tudi prihranijo. Mislim, da bomo v prihodnjih letih videli pravi razcvet takšnih projektov, in to po vsej Sloveniji.